Del kompleksa Pannonica je tudi slap. V tem času obiskovalci radi posedajo ob njem in poklepetajo.

Tuzelski kanton

Tuzla: Panonska jezera (2)

Ko stojiš na Trgu svobode sredi Tuzle in se ozreš naokoli, vidiš veliko nagrobnikov in spomenikov. Ti so bodisi del običajnih ali spominskih pokopališč. Med slednimi je zlasti znano tisto, ki je posvečeno mladim, ki so preminili v tragičnem dogodku na trgu Tuzelska vrata maja leta 1995. Leži v športno-rekreacijskem kompleksu Slana banja, poleg kompleksa Panonskih jezer, na katera so v Tuzli sploh ponosni. Slana banja pa je eden najbolj urejenih in prostornih parkov v BiH, ki je obenem tudi spominski park. Na tem območju so tudi spominska obeležja junakom in žrtvam druge svetovne vojne, veteranom vojne med letoma 1992 in 1995 ter civilnim žrtvam vojne, tj. tuzelski mladini. Osrednji del kompleksa krasi fontana s skulpturo, ki jo je ustvaril znani tuzelski kipar Franjo Leder.

Panonska jezera so res nekaj posebnega. Domačini pravijo, da gre pravzaprav za doživetje Panonskega morja v strogem centru mesta. Kjer je danes Tuzla, je bilo namreč nekoč Panonsko morje – in tako so v Tuzli oživili deset milijonov let staro zgodbo. Rešitev za naravno kopičenje vode tam, kjer je največ solnih vodnjakov v središču mesta, se jim je ponudila kar sama. Zanimiv in zahteven projekt, ki pa je hitro postal atrakcija. Prvi kompleks Panonskih jezer so zgradili leta 2003 in v ta datum datira tudi začetek turizma v mestu. Tuzla je tako postala edino mesto na svetu, kjer so slana jezera, kopališča in plaža v samem strogem središču. Kompleks so poimenovali Pannonika in danes ga sestavljajo tri jezera in slani slapovi. V sklopu kompleksa so tudi arheološki park, muzej geoloških eksponatov, otroški zabaviščni park, poleti pa dogajanje na mestni plaži pospremijo tudi glasbeni, kulturni in kulinarični program. Samo streljaj od Pannonike, na drugi strani slane oaze, pa v mestnem parku naletimo še na velikanski kip prvega bosanskega kralja Tvrtka I. Kotromanića. Bil je bojevnik in osvajalec, ki je vladal v drugi polovici 14. stoletja in pod njim je Bosna doživela velik ekonomski in kulturni razcvet.

(Se nadaljuje)

Oddajte svoj komentar

Kranj -11°

megla
vlažnost: 89 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

-14/4

ponedeljek

-7/8

torek

-8/8

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

IZLETI / Britof, 22. januar 2024

Letovanje v Banji Vrućici

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

 

 
 

 

 
 
 

Na plečih pacientov / 23:27, 21. januar

Samo zdravo konkurenco med javnim in privatnim je treba vzpostaviti, da se borijo za paciente. To je naravna in človeška zakonitost in samo to deluje.

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 23:22, 21. januar

Ob takem medijskem in izobraževalnem enoumju 70% Slovencev nima nobene možnosti vedeti resnice, niti trezno voliti, zato grejo v prepad kot ovce.

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 23:17, 21. januar

Primož, tebi pa sovraštvo do SDS res povzroča halucinacije. Resnica je popolnoma drugačna. SDS je 2020 v MO Kranj predstavila predloge ukrep...

Odgovor / 20:53, 21. januar

Tavčar se je malce bal Nemcev in nasprotoval vojaški akciji na Koroškem. Kot sicer se takrat Ljubljana ni veliko zanimala za meje na Štajers...

V Dražgošah poziv k miru / 19:39, 21. januar

Ponavljam vprašanje: Kaj so oborožene sile nacistične Nemčije počele v Dražgošah leta 1942 ?
Usposabljanje, vojaške vaje ?
Bo šlo?

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 18:29, 21. januar

70% Slovencev se strinja z ravnanji komunistov do Slovenskega naroda. Zato bo treba ob novem preštevanju prek cevi bolj pogledovati proti Slovencu kot tujcu. Predvsem hrbet si bo treba si zavarovat.

V Dražgošah poziv k miru / 14:58, 21. januar

Nespodobna pravokacija!?Mogoče so se bali, da bi jim partizani pojedli ali odnesli dežo z zasko in klobasami. Rekvizicija: tudi zadnja krava...