Društva so odraz družbe in časa

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 2. maj 2022 / 14:15  

Razstava arhivskega gradiva društev iz fondov Zgodovinskega arhiva Ljubljana, ki zajema tudi Gorenjsko, pod naslovom V slogi k uspehu nagovarja k ohranitvi društvenih dokumentov, ki so pomemben del kulturne dediščine. Društva so namreč imela pomembno vlogo pri razvoju slovenskega naroda.

Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), pod katerega sodita tudi enoti Kranj in Škofja Loka, je lani zasnoval potujočo razstavo V slogi k uspehu, ki predstavlja del bogatega arhivskega gradiva društev, hkrati pa spodbuja k njegovemu ohranjanju. Lani poleti je bila razstava postavljena v Semiču, v kasnejših mesecih pa zaradi epidemije ni bila na ogled širši javnosti – vse do nedavnega, ko so jo postavili v galeriji Muzeja Železniki, kjer si jo je možno ogledati še do 7. maja. Razstava je dostopna tudi v spletni obliki na spletni strani ZAL.

»V Sloveniji deluje okoli 24 tisoč društev, ki so pomemben odraz časa in družbe, zato je njihovo gradivo nujno ohraniti za zanamce,« je poudarila soavtorica razstave Elizabeta Eržen Podlipnik iz enote Škofja Loka. Pa tudi, da so društva imela pomembno vlogo pri razvoju slovenskega naroda, saj je v preteklosti politično, kulturno in gospodarsko življenje pogosto potekalo prek njih.

V slogi k uspehu

Naslov razstave je navdihnil napis V slogi k uspehu na praporu obrtnega društva Novo mesto iz leta 1932. Ta naslov so po besedah še enega soavtorja razstave Luke Cerarja iz enote za Gorenjsko Kranj izbrali, ker simbolizira društveno življenje. Pri pripravi so poleg Eržen Podlipnikove in Cerarja kot soavtorji sodelovali še Marjana Kos iz enote v Ljubljani, Mira Hodnik iz idrijske enote in Dunja Mušič iz enote za Dolenjsko in Belo krajino.

Dragoceno društveno gradivo

Avtorji so za potrebe razstave gradivo razdelili v sedem sklopov glede na vrsto društev: športna, kulturno-umetniška, humanitarna, stanovska, izobraževalna, turistična in planinska društva ter društva za ljubitelje tehnike in narave. Razstavljeni so različni društveni dokumenti: fotografije, razglednice, članske izkaznice, vabila in zapisniki, vstopnice, priponke, gasilske epolete …

Z območja Gorenjske je med drugim možno videti letak za smučarsko šolo inženirja Janše, ki je leta 1930 potekala v Kranjski Gori, vabilo na prireditev Sokolskega društva Kranj (1935), prospekt mednarodne veslaške tekme na Bledu (1951), fotografiji odprtja Krekove koče na Ratitovcu (1925) in tamburaškega zbora narodne čitalnice v Škofji Loki (1892), pol stoletja staro razglednico prelaza Ljubelj, vabilo na prvi loški večer Muzejskega društva Škofja Loka (1939), prvo stran zvezka zapisnikov Podružnice obrtnega društva v Škofji Loki z žigom iz leta 1919, turistični vodnik po Kamniku v hrvaškem jeziku iz tridesetih let dvajsetega stoletja, cenik Olepševalnega društva v Škofji Loki za javno kopališče (1899), ki je bilo takrat na Selški Sori pod grajskim obzidjem na poti v Vincarje … V zvezi s tem je zanimiv tudi kopališki red iz istega leta, ki so ga avtorji uvrstili v katalog razstave. Predvideval je ločeno kopanje žensk in moških ter prepoved vstopa psom. Leta 1928 je društvo zgradilo novo kopališče na Poljanski Sori v Puštalu, saj je starega uničila povodenj. Na kopališče so prihajali tudi številni kopalci od drugod, iz Ljubljane pa je vozil celo kopalni vlak.

V Škofji Loki prvo gasilsko društvo na Gorenjskem

V omenjenem katalogu so avtorji prikazali in opisali številne zanimive dokumente, ki jih niso mogli objaviti na razstavi. Vanj so poleg zgodovine društvenega življenja od srednjega veka dalje zajeli tudi predstavitev društev iz fondov in zbirk po posameznih enotah. Na Loškem ima društveno življenje dolgo in bogato tradicijo. V škofjeloški enoti hranijo 58 različnih fondov društev. Največ ohranjenega gradiva je z območja Škofje Loke; Selško dolino zastopa šest fondov, Poljansko dolino pa štirje. Približno polovica jih obsega po eno arhivsko škatlo, po obsežnosti pa izstopata fonda Prostovoljnega gasilskega društva Škofja Loka (1875–2009) in Muzejskega društva Škofja Loka (1930–2016). Najstarejši ohr­anjeni dokumenti v fondu Gasilskega društva Škofja Loka, ki je bilo kot prvo na Gorenjskem ustanovljeno leta 1876, datirajo v leto pred tem, ko so zbirali denar za novo brizgalno in začeli aktivnosti za ustanovitev prostovoljne gasilske straže. V katalogu lahko preberemo tudi, da so bile prva oblika slovenskega društvenega življenja čitalnice, ki so začele nastajati v šestdesetih letih 19. stoletja. Narodna čitalnica v Škofji Loki je bil ustanovljena leta 1862 kot najstarejše slovensko društvo v Škofji Loki in prvo tovrstno društvo na Gorenjskem. Prva pravila čitalnice iz istega leta so najstarejši znani društveni dokument škofjeloške enote.

Društva so tudi utrjevala oblastno ideologijo

V enoti za Gorenjsko, ki pokriva območje upravnih enot Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice, trenutno hranijo fonde več kot tridesetih društev, seveda pa se število stalno veča, je pojasnil Luka Cerar in dodal, da so številni dokumenti na temo društvenega življenja skriti tudi v upravnih fondih občin. »Arhivski dokumenti nas popeljejo skozi razna časovna obdobja in različna področja društvenega delovanja. Vidimo lahko, da so se ljudje udejstvovali v številnih društvih. Nekatera so bila namenjena le preživljanju prostega časa, nekatera pa so imela bolj političen prizvok in so utrjevala oblastno ideologijo. Najstarejši do zdaj znani dokument društev v enoti za Gorenjsko je sicer arhivski dokument o pogrebnem društvu v Kranju iz leta 1852,« je povedal Cerar.

Po njegovih navedbah so obsežnejši in zanimivejši predvsem fondi, kot so zveze kulturnih organizacij, ki razkrivajo družbeni utrip pa tudi politično orientacijo v določenem obdobju. »Meni osebno so zelo zanimiva tudi turistična društva. V njih lahko lepo spremljamo razvoj nekaterih stvari. Na primer samo ime, saj se je turizmu včasih reklo tujski promet. Zanimivo je z leti čedalje večje zavedanje o tem, kaj lahko kraj ponudi turistom, kako so ljudje bolj odprti do tujcev …« je dodal.

Elizabeta Eržen Podlipnik je poudarila, da želijo z razstavo spodbuditi vse, ki so aktivni v društvih, in tiste, ki morda doma še vedno hranijo kakršno koli društveno gradivo, da si ogledajo razstavljene dokumente in katalog ter »spoznajo pomen ohranjanja tovrstnega gradiva, saj je tudi to arhivsko gradivo, ki ga je treba ohraniti za zanamce«. Avtorji razstave tako nagovarjajo k varovanju dokumentov ter premisleku, preden jih dokončno zavržejo. »Morda bi se jih zgodovinarji – arhivisti nadvse razveselili,« so pristavili. Gradivo je v arhivu varno pred uničenjem in izgubo, javno dostopno raziskovalcem in drugim uporabnikom ter strokovno obdelano, je Eržen Podlipnikova naštela razloge za izročitev dokumentov.