Varčevati že v mladih letih

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 30. april 2022 / 08:57  

Pri nas je trenutno pet družb za upravljanje investicijskih skladov v Sloveniji, ki upravljajo približno sedem milijard evrov premoženja. Med glavnimi izzivi krovnega združenja sta tudi finančno opismenjevanje prebivalstva in popularizacija vlaganja v vzajemne sklade.

Ljubljana – Število članic Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU GIZ) se zmanjšuje in jih je v primerjavi z ustanovnim letom 1994 osemnajst manj. Nasprotno se premoženje v upravljanju članic izrazito povečuje. Konec marca so upravljale 79 vzajemnih skladov, čista vrednost sredstev je znašala dobre 4,1 milijarde evrov. Največ, kar 66 odstotkov, je bilo v delniških skladih, 26 odstotkov v mešanih, šest odstotkov v obvezniških skladih in le dva odstotka v denarnih skladih. Njihove članice dodatno upravljajo premoženje preko gospodarjenja, ena članica upravlja tudi dva alternativna investicijska sklada – skupno še 2,7 milijarde evrov premoženja.

Trenutna struktura prihrankov v Sloveniji po besedah Benjamina Jošarja, predsednika upravnega odbora ZDU GIZ, ni optimalna, zlasti glede na velika sredstva v bančnih depozitih. Lani so imela gospodinjstva v domačih in tujih vzajemnih skladih za 3,6 milijarde evrov naložb, od tega osemdeset odstotkov v domačih, v bančnih depozitih pa 24 milijard evrov. »Stanje ni optimalno ne z vidika finančnega sistema ne z vidika posameznikov in makroekonomskih interesov, kjer bi si želeli, da je več prihrankov naloženih v oblikah, ki povečujejo premoženje prebivalstva in imajo dolgoročne posledice, ki se pozitivno odražajo na potrošnjo in varčevanje, namenjeno za potrebe starostnikov,« je dejal Jošar in dodal, da sta zato med večjimi izzivi združenja finančno opismenjevanje, ki bi moralo biti po njegovem že del šolskega kurikula v osnovnih šolah, in pozicioniranje družbe za upravljanje kot ključnega upravljavca premoženja institucionalnih investitorjev v Sloveniji. »Obenem želimo razbliniti mit, da je vlaganje v vzajemne sklade v domeni zelo premožnih, kar ni res, in ga približati kot pomemben produkt, ki je namenjen tudi tistim, ki varčuje morda le v majhnih zneskih,« je še poudaril.

Direktorica ZDU Mira Koporčić Veljić je na novinarski konferenci predstavila tudi rezultate raziskave o naložbenih možnostih ter finančni pismenosti, ki jo je marca v anketni obliki izvedla agencija Valicon. Pokazala je, da je finančna pismenost relativno nizka in da večina anketirancev varčuje, pri čemer je povprečni mesečni varčevalni znesek od petdeset do sto evrov. Delež varčevalcev se je v primerjavi z letom 2015 povečal za sedem odstotkov, povečal se je tudi delež tistih, ki varčujejo namensko. Največ jih varčuje za starost oziroma pokojnino, sledijo tisti, ki varčujejo za nepremičnine. Po raziskavi so vlagatelji večinoma moški, stari med 45 in 54 let, ki imajo višjo izobrazbo in dohodke ter so digitalno bolj pismeni. »Želimo si premika k mladim, saj je za dolgoročno varčevanje pri starosti 45 let prepozno, varčevati moramo začeti že prej,« je dodala.

Ob koncu je še poudarila, da od nove vlade pričakujejo regulacijo trga kapitala, ki bo za vse udeležence enakopravna. »Želimo si pokojninske reforme, kjer bi naše družbe za upravljanje postale udeleženec in upravljavec premoženja predvsem v tretjem stebru, in aktivno vključevanje države v večje finančno opismenjevanje,« je še povedala.