Živimo na planetu, ki ne raste

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: GG Plus / petek, 29. april 2022 / 13:42  

Ohranjanje in varstvo okolja ter gospodarstvo mnogih območij planeta Zemlja so bistveno odvisni od vsestranske množične prisotnosti zdravih opraševalcev, saj nam med drugim zagotavljajo tudi potrebno hrano. A vendar so ti v nekaterih delih sveta že močno ogroženi.

»Svet se je od časa, ko je živel in deloval znameniti čebelar Anton Janša, krepko spremenil. Na planetu živi sedemkrat več ljudi, v povprečju vsak zemljan porabi šestkrat več energije in drugih naravnih virov. Če je merilo globalni družbeni proizvod, je dvajsetkrat bogatejši ter tisočkrat bolj mobilen kot v času Antona Janše. Izumili smo antibiotike, mineralna gnojila, motor z notranjim izgorevanjem in množično začeli spreminjati ekosisteme ..., hitro gospodarsko rast še vedno ustvarjamo z naraščajočim izkoriščanjem naravnih dobrin – ekosistemov, naravnih virov, genetskega materiala in drugega javnega dobra, ter izčrpavanjem revnih držav,« je v nagovoru ob dnevu Zemlje opozorila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, slavnostna govornica na slovesnosti ob začetku projekta Svet opraševalcev.

»Vpetost v naravno okolje je temelj našega bivanja na Zemlji, a se te pomembnosti premalo zavedamo. Želja vse več ljudi po vse večji gospodarski in materialni rasti ne upošteva dejstva, da imamo na voljo omejene, to je končne in neobnovljive naravne vire – živimo na planetu, ki ne raste!«

Knjiga, razstava in delavnice

Projekt Čebelarskega muzeja Radovljica predstavlja zanimiv in raznolik svet opraševalcev ter razlaga medsebojne odnose med opraševalci in rastlinami, ki jih ti oprašujejo. Sestavljen je iz knjige, katere avtorji so dr. Petra Bole, Ivan Esenko in dr. Andrej Šalehar, razstave ter interaktivnih vsebin in delavnic, opozarja pa na ogroženost opraševalcev, ki jih vsaj delno potrebuje kar tri četrtine poglavitnih rastlinskih vrst.

Kot je povedala direktorica Muzejev radovljiške občine Petra Bole, pomeni vsebinsko nadaljevanje stalne razstave, ki so jo, prenovljeno, v čebelarskem muzeju odprli lani.

Čopič namesto čebel

»V sodobnem svetu se zanimanje za čebele povečuje, ne samo zaradi njihovega pomena pri opraševanju rastlin, temveč tudi zaradi vse večjega zavedanja o njihovi ogroženosti. Vendar opraševalke niso samo medonosne čebele, nepogrešljive so tudi druge žuželke. To so čmrlji, čebele samotarke, metulji in naključni obiskovalci cvetov,« je pojasnila Petra Bole.

Ob tem je poudarila, da sta ohranjanje in varstvo okolja ter tudi gospodarstva odvisni od množične prisotnosti zdravih opraševalcev, saj nam ti med drugim zagotavljajo tudi potrebno hrano. V nekaterih delih sveta opraševalcev že ni več dovolj, zato je bil njihovo vlogo prisiljen prevzeti človek – s cvetnim prahom in čopičem v rokah.

»Poseganje v naravo je sicer pripomoglo k razvoju človeštva, a cena za to so naraščajoči stroški za blaženje učinkov nepredvidenih tveganj in nepričakovanih dogodkov, ki jih prinašajo podnebne in druge spremembe. Naivno bi bilo pričakovati, da vse povedano nima vpliva na opraševalce, ki se v tako kratkem času nikakor niso mogli prilagoditi na vse spremembe,« opozarja Lučka Kajfež Bogataj.

Z roko v roki z gospodarstvom

Damijan Dolinar, predsednik uprave SID banke, ki je projekt finančno podprla, je poudaril, da so opraševalci ključnega pomena za trajnostni razvoj. Poudaril je, da se tega zavedajo tudi v SID banki, ki se zato že več kot deset let posveča preoblikovanju gospodarstva v bolj trajnostne in krožne oblike poslovanja, zaradi česar so se tudi odločili za donacijo projektu.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je ob tem opozorila, sta naše življenje in razvoj na dolgi rok odvisna od nemotenega delovanja ekosistemov. Za zeleno prihodnost bodo zato potrebne spremembe našega življenjskega sloga in miselnosti, pri čemer bo treba zunanjo rast zamenjati z notranjo. Predvsem pa so na potezi politiki, ki bi morali imeti vizijo trajnostnega razvoja, je povedala slavnostna govornica.