Kako se razdelijo poslanski mandati

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Volitve 2019 / petek, 22. april 2022 / 09:18  

Preverili smo, kako veljavne glasove, ki jih na parlamentarnih volitvah prejme posamezna stranka ali lista, pretvorijo v 88 poslanskih mandatov. Izračunavajo jih na dveh ravneh: na ravni volilne enote in na ravni države. Dve poslanski mesti pripadata narodnima skupnostma.

Kranj – Volilni upravičenci, ki se volitev ne udeležujejo, se s tem morda ne bodo strinjali, a na volitvah šteje vsak glas v skladu s slovenskim rekom kamen na kamen palača, zrno na zrno pogača, glas na glas pa izvolitev. Toda, kako naš glas v volilnem sistemu, ki ga imamo v Sloveniji, vpliva na končni rezultat volitev? Za razlago smo prosili direktorja Državne volilne komisije Dušana Vučka.

»Način razdelitve mandatov je težko razložiti na enostaven način,« pravi Vučko. Ustava določa, da se poslanci in poslanke volijo po načelu sorazmernega predstavništva, torej ob uporabi proporcionalnega volilnega sistema. Hkrati določa, da mora kandidatna lista za vstop v parlament na volitvah prejeti vsaj štiri odstotke vseh oddanih glasov, tako da se pri razdelitvi mandatov upoštevajo samo stranke, ki volilni prag dosežejo.

Slovenija je razdeljena v osem volilnih enot in vsaka od teh še na enajst volilnih okrajev, ki jih je skupaj 88. Vsak volilni okraj izvoli enega kandidata, a kot je pojasnil Vučko, se mandati delijo na dveh ravneh – na ravni volilnih enot in na ravni države.

Uporaba Droopovega količnika

Za izračun mandatov na ravni volilne enote se uporabi t. i. Droopov količnik. »Z njim se število glasov, ki je potrebno za izvolitev poslanke ali poslanca z liste kandidatov v posamezni volilni enoti, izračuna tako, da se število vseh oddanih glasov v volilni enoti deli s številom mandatov v volilni enoti, povečanim za ena – v Sloveniji se torej vedno deli z dvanajst. Za izračun Droopovega količnika torej uporabimo tudi glasove strank, ki ne dosežejo štiriodstotnega volilnega praga,« je razložil Vučko. Dobljeni količnik se nato uporabi za izračun števila mandatov, kandidatna lista dobi toliko mandatov, kolikokrat je število glasov za kandidatno listo doseglo izračunani količnik. »Če npr. 120 tisoč veljavnih glasov, oddanih v volilni enoti, delimo z dvanajst, dobimo količnik 10 tisoč. Stranka, ki je na primer v volilni enoti prejela 22 tisoč glasov, na tej podlagi prejme dva mandata. Stranka, ki je prejela osem tisoč glasov, pa nobenega.«

Na državni ravni d'Hontov sistem

Ker s takim sistemom izračuna vsi glasovi za posamezno listo niso upoštevani oziroma vsi razpoložljivi mandati niso razdeljeni, nastopi še razdelitev mandatov na ravni države, pri čemer se upošteva skupno število glasov, ki jih kandidatna lista prejme v celotni državi. Za ta izračun se uporabi t. i. d’Hontov sistem, v okviru katerega se število vseh prejetih glasov posamezne stranke ali liste deli z delitelji od 1 in vse do 88, kolikor mandatov se porazdeli. Izračun se izvede za vse stranke, nato pa se izloči 88 najvišjih količnikov. Kolikor najvišjih količnikov ima kandidatna lista, toliko mandatov prejme na ravni države. »Nato se pogleda, koliko mandatov je posamezna stranka dobila že na ravni volilnih enot in koliko ji pripada na ravni države. Na tej podlagi se ugotavlja, katerim volilnim enotam se morajo dodeliti še preostali, nerazdeljeni mandati. Dodelijo se tisti enoti, kjer imajo liste največji ostanek glasov po zaključku delitve mandatov na ravni volilnih enot z uporabo Droopovega količnika.«

Razrešiti je treba še vprašanje, kateri kandidati z liste dejansko zasedejo mesto v državnem zboru. Mandat je podeljen tistemu kandidatu, ki je v svojem volilnem okraju dosegel najvišji delež glasov v primerjavi z drugimi kandidati z iste kandidatne liste v volilni enoti, pri čemer ni pomembno absolutno število glasov.

Dva poslanska mandata pripadata tudi madžarski in italijanski narodni skupnosti. Pri dodelitvi teh dveh mandatov se uporablja večinski sistem, izvoljena pa sta relativna zmagovalca volitev.