Obogatili domoznansko zbirko

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Žiri / sreda, 20. april 2022 / 11:01  

V domoznansko zbirko Knjižnice Žiri so minuli četrtek umestili še nekatera vrhunska knjižna dela dveh uglednih žirovskih rojakov: Spomenke Hribar in Marjana Dolenca.

Žiri – V Kulturnem središču Stare Žiri so na pobudo Viktorja Žaklja minuli teden pripravili srečanje, s katerim so zaznamovali prejem knjižnih del dveh uglednih slovenskih ustvarjalcev žirovskega rodu: ekonomista Marjana Dolenca in filozofinje Spomenke Hribar. Kot so poudarili ob tem, je bil Marjan Dolenc tudi član za tisti čas zelo napredne vlade Staneta Kavčiča, Spomenka Hribar pa velja za prvo pobudnico narodne sprave med Slovenci. O Spomenki Hribar je za to priložnost nekaj besed, ki so jih prebrali na srečanju, zapisal slovenski sociolog in politolog Rudi Rizman, o Marjanu Dolencu pa je spregovoril njegov prvi naslednik na direktorskem mestu Ekonomskega inštituta Ekonomske fakultete v Ljubljani Lojze Sočan.

»Spomenka Hribar že dobrega pol stoletja daje neizbrisni odtis na družbeno življenje v Sloveniji,« je poudaril Rizman in dodal, da so simbolni dokaz za to trditev tudi prestižna priznanja, med katerimi je posebej omenil priznanje predsednika republike z najvišjim državnim odlikovanjem – zlatim redom za zasluge, nagrado državljanka Evrope in imenovanje za častno občanko Ljubljane. Dodal je, da se »podpiše« tudi pod besede Borisa A. Novaka o Spomenki Hribar: da je naša družba srečna, da ima intelektualko tako lucidne zavesti, občutljivega etičnega kompasa in državljanskega poguma. Pobudo Viktorja Žaklja, da dela Spomenke Hribar dobijo svoje mesto tudi v žirovski knjižnici, pa je označil za dragoceno ter hvalevredno kulturno in tudi civilno družbeno dejanje. »Tako so zdaj tudi v žirovski knjižnici, kot še marsikje drugje po Sloveniji, na enem mestu združene številne sociološke, filozofske in civilnodružbene tematike, ki jih obravnava avtorica.« Spomnil je, da so jo pretekle, tudi travmatične življenjske izkušnje utrdile v zagovarjanju spoštovanja svetosti človeškega življenja ter brezkompromisnem zagovarjanju demokracije, vrednot pravne države in človekovih pravic, zaradi česar se je je oprijel vzdevek slovenska Antigona. Viktorju Žaklju se je za pobudo, da so njena dela uvrstili v žirovsko knjižnico, in vsem, ki so pomagali udejanjiti to idejo, zahvalila tudi Spomenka Hribar, ki je skromno priznala, da je bolj navajena, da jo zmerjajo, kot pa hvalijo.

Lojze Sočan si želi, da se ob veliki »materi naroda«, Spomenki Hribar, Žirovci z uvrstitvijo njegovih del v domoznansko zbirko v Žireh spominjajo tudi Marjana Dolenca, ki je bil doslej kar malo pozabljen. Njegov pomemben prispevek vidi predvsem v prizadevanjih za uspešnejše gospodarstvo malih družb, spominja pa se ga tudi kot velikega humanista. »Imel je pomemben vpliv pri tem, kar se je dogajalo v perspektivnih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, saj je razumel svoje obdobje.« To je bilo po njegovih besedah obdobje pohoda ameriškega in drugega tujega kapitala za neusmiljenim povečevanjem dobička. »Marjan Dolenc je rešitev v tem času videl v izvozu in razvoju zahtevnejših tehnologij. Eden od vzvodov za to je bil tudi inštitut, ki ga je vodil.« A kot je spomnil Sočan, so takrat za znanost in razvoj v Sloveniji namenjali odstotek bruto družbenega proizvoda, danes pa le še pol odstotka. Dolenc je zagovarjal tudi popolno transparentnost poslovanja vseh institucij in podjetij. Zato si Sočan želi, da bi tudi prihodnja oblast gradila na tem, kar je zasnoval že Marjan Dolenc: znanju, tehnologiji, inovacijah, nekoruptivnem delovanju ...