Posek deset tisoč »kubikov« drevja

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Editors Choice / sobota, 9. april 2022 / 20:10  

V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) ocenjujejo, da bo zaradi požara na Potoški gori treba posekati okoli deset tisoč kubičnih metrov poškodovanega drevja. Z lastniki se že dogovarjajo o izvedbi sanacije, pričakujejo, da bodo večino gozdov lahko obnovili po naravni poti.

Kranj – V zavodu za gozdove po prvem pregledu gozdov na pobočju Potoške gore in Babe ocenjujejo, da je nedavni požar zajel veliko manjšo površino, kot je bilo v času požara slišati v javnosti. »Po naši oceni je gorelo približno osemdeset hektarjev gozdnih površin, kar je sicer še vedno zelo velik požar,« pravi Martin Umek, vodja kranjske območne enote zavoda, in dodaja, da bo zaradi požara treba posekati okoli deset tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja, predvsem iglavcev (smreke) in močno ožganih listavcev (javorja, bukve), ki imajo tanjše lubje in so občutljivi na ogenj. Na nekaterih območjih je ogenj ožgal samo suho rastje ob tleh, ponekod so plameni zajeli cele krošnje, nekje pa so gorela tudi humusna tla. Velika večina gozdov, ki jih je zajel požar, je v zasebni lasti.

V zavodu za gozdove se z lastniki gozdov na tem območju že dogovarjajo o izvedbi sanacije, hkrati pa, v skladu z zakonsko obveznostjo, pripravljajo sanacijski načrt za območje požarišča, na katerem naj bi večino gozdov obnovili po naravni poti. »Ne pričakujemo, da bi bilo treba večja območja obnoviti s sadnjo gozdnega drevja,« ocenjuje Martin Umek in ob tem poziva pohodnike, planince in druge obiskovalce narave, naj se izogibajo območju požara, saj jih lahko poškoduje valeče se kamenje in padajoče drevje ali so v napoto izvajalcem pri sečnji in spravilu poškodovanega drevja. Obiskovalce hriba Sv. Jakob prosi, da naj ne parkirajo pri domu za starejše v Potočah in ne ovirajo prometa intervencijskih vozil in gozdarske mehanizacije.

Kot pojasnjuje dr. Jurij Rozman iz odseka za ukrepe v gozdu v kranjskem zavodu za gozdove, bodo v načrtu sanacije poškodovanega gozda natančnejše ocenili obseg, vrsto in stopnjo poškodovanosti gozda ter vpliv poškodb na funkcije gozdov, določili predvidene ukrepe za izvedbo sanacije, ocenili stroške sanacije ter določili prednostne ukrepe in dinamiko izvajanja del. V okviru sanacijskih ukrepov bodo določili obseg sanitarne sečnje in morebitne omejitve pri uporabi tehnologije za izvedbo sečnje, dolžino gozdnih cest, na katerih bo treba zagotoviti prevoznost, in dolžino gozdnih cest in vlak, ki jih bo treba popraviti ali zgraditi na novo, ureditev sečišč ter izvedbo preprečevalnih in zatiralnih ukrepov, obseg in način obnove gozdov ter zaščite mladja pred divjadjo, obseg dodatnih negovalnih del v poškodovanih mladih sestojih in morebitne druge ukrepe.

Trideset tisoč »kubikov« poškodovanega drevja

Za izdelavo sanacijskega načrta bodo v prihodnjih dneh in tednih podrobno pregledali in premerili poškodovane gozdove. Po prvih ocenah je požar poškodoval okrog 30 tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja, od tega 19 tisoč »kubikov« listavcev in 11 tisoč kubičnih metrov iglavcev. Med poškodovanimi iglavci je največ smreke, nekaj tudi jelke, med listavci prevladuje bukev, sledijo ji mali jesen, črni gaber in gorski javor. Nekatera drevesa so skoraj nepoškodovana, saj jih je ogenj le oplazil ali je bil požar kratkotrajen. Tam, kjer je ogenj zajel tudi krošnje in kjer se je razvil podtalni požar, ki je močno prizadel koreninski sistem, so drevesa močno poškodovana in jih bo treba posekati; po oceni zavoda je takih dreves okrog deset tisoč kubičnih metrov.

Požar prizadel pomembne funkcije gozdov

Požar je zajel gozdove, ki poraščajo zelo strma pobočja na sušnih legah s plitvimi, skalnatimi in kamnitimi tlemi. Na teh območjih gozdovi varujejo rastišča in njihovo okolico pred posledicami vseh vrst erozijskih procesov, zlasti pa zagotavljajo odpornost tal na erozijske pojave. V zavodu za gozdove ocenjujejo, da je požar prizadel to funkcijo gozdov zlasti na območjih, kjer je prišlo do podtalnega požara.

Celotno območje požara sodi v območje Nature 2000 in je pomembno za varovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in habitatnih tipov. Kratkoročno je požar zelo negativno vplival na to vlogo gozdov, dolgoročen vpliv pa je po oceni gozdarjev lahko celo pozitiven. Pomembna je tudi rekreacijska vloga gozdov, glede tega v zavodu svetujejo planincem, pohodnikom in drugim obiskovalcem gozdov, da se prizadetim gozdovom letos izogibajo.

Večina gozdov v gozdnogospodarski enoti Preddvor, ki jih je prizadel požar, je po gozdnospodarskem načrtu enote glede požarne ogroženosti uvrščena med srednje ogrožena, Mihčeva kopišča in vrh Potoške gore pa v območje z veliko požarno ogroženostjo. »Zaradi klimatskih sprememb bo takšnih sušnih obdobij, kakršnemu smo bili priča tokrat, vse več,« meni dr. Jurij Rozman in navaja rezultate EU projekta Predunce, po katerih naj bi se do konca stoletja temperatura zraka poleti zvišala od 4,1 do 8,6 stopinje Celzija, količina padavin pa bi se poleti zmanjšala od 26 do 44 odstotkov. Pri gašenju požara se je tudi pokazalo, kako pomembne so gozdne ceste, ki na nedostopnih terenih omogočajo hiter dostop. »V prihodnje bo pri presojanju upravičenosti gradnje novih prometnic treba upoštevati tudi protipožarni vidik,« meni dr. Jurij Rozman.

Država sofinancira obnovo gozda

Pravilnik o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove določa, da država sofinancira tudi obnovo gozda na pogorišču, in sicer pripravo površine za obnovo, to je posek in izdelavo močno poškodovanega drevja, in obnovo s sadnjo ali setvijo. Za sofinanciranje obnove je pogoj, da je na površini, ki jo je treba obnoviti, poškodovana najmanj polovica lesne mase, ob izpolnitvi tega pogoja znaša spodbuda 335 evrov na hektar. Pri obnovi gozdov s posaditvijo gozdnih dreves država krije celotno vrednost sadik ter določen delež stroškov saditve, ta delež je odvisen od stopnje poudarjenosti funkcij gozdov in znaša od 40 do 60 odstotkov. Na območju, ki ga je prizadel požar, bo delež sofinanciranja 50-odstoten, kar pomeni 500 evrov na hektar.