Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
Volitve 2022
Vrtajo dan in noč
Besedilo:
Urša Peternel
Kategorija: Jesenice
/ petek, 4. marec 2022 / 07:35
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec si je v sredo ogledal potek gradnje vzhodne cevi predora Karavanke in z zadovoljstvom ocenil, da dela potekajo odlično. Izkopana je že več kot polovica našega dela, do preboja z avstrijsko stranjo naj bi prišlo septembra prihodnje leto.
Izkopani material odvažajo na tri odlagališča, največje je pri odcepu za Mojstrano, drugo je nasproti predora, tretje pa odpirajo v teh dneh nasproti cestninske postaje Hrušica. Vsega materiala naj bi bilo 420 tisoč kubičnih metrov, kar je za 171 olimpijskih bazenov.
Hrušica – Dela pri gradnji druge cevi predora Karavanke dobro napredujejo, do srede so delavci izvajalca Cengiz izvrtali že 1755 metrov globoko, kar je več kot polovica slovenskega dela cevi. Na naši strani se je gradnja – z zamudo zaradi zapletov z izbiro izvajalca del – začela predlani avgusta, preboj pa je predviden septembra prihodnje leto. Avstrijci so svoj del vzhodne cevi izkopali septembra lani. Promet po vzhodni cevi naj bi stekel leta 2025.
V sredo sta si potek gradnje ogledala minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak. Minister je z zadovoljstvom ocenil, da dela potekajo odlično in da bodo časovne roke dosegli oziroma po napovedi izvajalca morda celo prehiteli. Delo poteka 24 ur na dan, skupaj pa je na gradbišču, v predoru in zunaj približno sto turških delavcev. »Res opravljajo veliko delo, na katero smo ponosni,« je dejal minister Vrtovec.
Predsednik uprave Darsa Hajdinjak je povedal, da je hitrost napredovanja del odvisna zlasti od sestave kamnin, večjih delovnih nesreč pa doslej k sreči ni bilo.
Vodja projekta gradnje pri Darsu Karel Močilnikar je pojasnil, da se v delu, kjer vrtajo trenutno, soočajo s povečanimi hribinskimi pritiski in prisotnostjo metana, večjih vdorov vode pa doslej ni bilo. Zaradi relativno sušne zime vode ni veliko, bistveno večje količine pa pričakujejo na okoli treh kilometrih, kjer so imeli težave z vdorom vode že ob gradnji prvi predorske cevi. Za izvajanje izkopa ob dotoku vode so potrebni dodatni previdnostni ukrepi, vrtanje in drenaža.
Kot so še napovedali, bo po preboju cevi jeseni prihodnje leto sledila finalizacija predora in vgradnja elektrostrojne opreme ter njeno testiranje. Promet po tej cevi naj bi stekel maja 2025.
