Odgovor

Kategorija: Pisma bralcev / sreda, 2. marec 2022 / 15:30  

Alpe Adria Green, društvo za varstvo okolja in narave (AAG), podaja odziv na članek z naslovom »Sežigalnica na Jesenicah?«, ki je bil v Gorenjskem glasu objavljen 15. februarja 2022.

AAG daje konceptu (so)sežiga odpadkov zadnje mesto na lestvici izkoriščanja odpadkov za alternativne oblike energentov. Deponija na Mali Mežakli ima izven urejenega prostora za zbiranje odpada deponirano ogromno količino baliranih odpadkov lahke frakcije, ki že več let čaka na odvoz v specializirane predelovalnice. Vplivi na okolje zaradi vremenskih vplivov na neprimerno skladiščenje odpadkov niso zanemarljivi (izpusti v podzemne vode, smrad), o čemer pričajo tudi zadnje ugotovitve, da ta odpad zaradi izgube kalorične vrednosti ni več primeren za sosežig. Zato se je upravljavec odločil, da bo kot rešitev uporabil najslabšo možnost – mletje lahke frakcije v manjše granulate in zakop na obstoječi deponiji.

Glavni problem koncepta (so)sežiga smeti je predvsem v ostankih po sežigu, ki se rezultirajo v izpustih v zrak ter posledično v usedlinah v zemlji, vodi oz. v normativih najvišjih dovoljenih koncentracij posameznih elementov v izpustih. Le-te so po veljavni zakonodaji primerljivo višji kot v EU. Sporno je tudi ločevanje med sežigom in sosežigom v področni zakonodaji, s katerim se uvajajo tudi različne mejne vrednosti pri izpustih (višje pri so sežigu) ter tudi pri različni obravnavi uveljavitve koncepta uporabe najboljše razpoložljive tehnologije (BAT). Sosežig se namreč v veliki meri izvaja v že obstoječih industrijskih objektih, namenjenih drugim primarnim dejavnostim (cementarne, elektrarne), ki se za izvajane (so)sežiga odpadkov nadgrajuje s tehnologijami za višjo učinkovitost izrabe goriva ter manjših izpustov v okolje. Slednje je povezano z visokimi stroški in vprašanjem rentabilnosti, kar postane glavno vprašanje pri ureditvi problematike.

Izredno pomembno je vprašanje varovanja zdravja ljudi, predvsem živečih v bližini objektov za (so)sežig odpadkov. Še tako nizke mejne vrednosti namreč ne zagotavljajo negativnega vpliva na zdravje ljudi (npr. boleznih dihal).

V AAG najbolj zagovarjamo uvajanje tehnologije uplinjenja odpadkov, ki poleg zmanjšanja odpada in ničelnih izpustov zagotovi tudi čistejši energent v obliki sintetičnega plina. S tako tehnologijo bi na Jesenicah lahko preprečili dodatno obremenjevanje okolja z izpusti, tako iz industrijskih obratov kot tudi gospodinjskih kurilnih naprav, ki že sedaj predstavljajo v največji meri razlog za onesnaženje, predvsem za krajane Koroške Bele in Slovenskega Javornika.

Vojko Bernard, predsednik društva AAG