Skozi aktualni čas podob nas popelje odlična ustvarjalna ekipa. / Foto: PG Kranj (Mediaspeed)

Galerija slik našega časa

V Prešernovem gledališču so premierno uprizorili avtorski projekt z naslovom Zadnji naj ugasne luč v režiji Doriana Šilca Petka in v koprodukciji s Kinom Šiška. Mlada ekipa z izvirno gledališko estetiko.

Kranj – Zadnje tedne močno pričakovana tretja premiera v aktualni sezoni je v četrtek našla pot do svoje prve publike. Uprizoritev so zadrževale nestabilne razmere v času epidemije in tudi dejstvo, da gre za avtorski projekt oziroma snovalno gledališče, ko predstava brez besedilne predloge nastaja med ustvarjalnim procesom vaj. Igralski sekstet ansambla Prešernovega gledališča, Vesna Jevnikar, Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Vesna Slapar, Miha Rodman in Aljoša Ternovšek, je pod vodstvom režiserja mlajše generacije Doriana Šilca Petka moči združil s kolektivom Freštreš, ki ga tvorijo Dorijan Šiško, Peter Ferlan Aljaž Galser in Farah Sara Kurnik in je poskrbel za likovno podobo predstave.

Kako pomembna je bila tokrat širša ustvarjalna ekipa, nam pove že bežen pogled na oder, saj je predstava scensko zasnovana, kot velika slika v galeriji. Oder je namreč zamejen v okvir in vse, kar se dogaja na njem, se pravzaprav dogaja v sliki. Scenografija z večpredstavnostno likovno podobo kolektiva Freštreš – predstavo je sicer scensko osmislila Nika Curk – prevzema nalogo sedmega igralca.

V uro in pol dolgi uprizoritvi se pred nami zvrsti nabor različnih odrskih slik, ki se ukvarjajo z odsotnostjo človeka do sočloveka, hrepenenjem po medsebojnem stiku, osamljenostjo, anksioznostjo, depresijo, izgubljenostjo v prostoru … Zdi se, da je s tem v logičnem sosledju tudi umanjkanje besed. Predstava skoraj nima besedila, kar gledamo, je predstavljeno z drugimi izraznimi sredstvi, to pa je seveda zanimiv izziv za gledalca. Odrsko brezbesedje in s tem selitev naše percepcije k vizualnemu namreč veliko pove o današnjem času in človeku, ki je predmet, pravzaprav pa žrtev tega časa. Scenografija z likovno podobo vsakokratnega prizora – slike je ob kostumografiji (zasnovala jo je Tina Bonča) odraz današnjega kaotičnega hiperdražljajskega okolja. Vseskozi smo zasipani z množico podob in dražljaji direktno s svetovnega spleta. Podoba prevzema smisel besede, postajamo estetizirana družba vizualnih pobodb. Človek se v vsem tem obilju dražljajev ne znajde najbolje – med gledanjem televizije ob hkrati prižganem računalniku dobiš sporočilo na telefon, ko hodiš po ulici s slušalkami v ušesih, čez glasbo slišiš promet, šume iz okolice, v vidno polje se nam vsiljujejo reklame … Vsa ta komunikacija nas ne zbližuje, ampak nasprotno – oddaljuje nas enega od drugega.

Odrske osebe potujejo skozi slike in iščejo izhod, neko odrešitev, ki pa je v občutenju uprizoritve nekje daleč stran. Zdi se, kot da vztrajamo v nekem statusu quo, ki bi ga morali radikalno spremeniti, a se to ne zgodi. Določene vzorce smo sprejeli za samoumevne v našem obstoju – seveda se tudi gledalci med predstavo marsikdaj lahko počutimo zraven, na odru – in z njimi vztrajamo naprej. »Letos ni kakijev. Saj jih lani tudi ni bilo. In predlani tudi ne. Ampak se imamo pa fino,« v zaključni sliki vendarle slišimo z odra. Sprijaznili smo se s stanjem, v katerem kot civilizacija trenutno smo. S stanjem, ko mnoge stvari, ki se nam dogajajo, nimajo več nobene teže. Ženski lik v predstavi doživi prometno nesrečo, stopi iz zvite pločevine, se ovije v zaščitno folijo iz prve pomoči, sede na klop in se zagleda v telefon. Kot da se ni zgodilo nič takega. Ali pa moški lik, ki doživi živčni zlom in v jezi začne razbijati po pohištvu in s tem celo prebije glasbo. Vendar pa se umiri, mirno pospravi posledice svojega početja in se vrne v družbo, v kateri ni srečen. Glasba – spisal jo je skladatelj Laren Polič Zdravič – skozi celotno predstavo deluje skorajda filmsko, ponekod sanjsko, in hkrati povezovalno med slikami, kot da gre za variacije istega občutka, ki ga ne znamo ubesediti.

Uprizoritev Zadnji naj ugasne luč je galerija slik. V njih so le še posamezniki, izgubljeni v množici dražljajev, posamezniki, ki niso več skupnost. Da, včasih se v množici podob izgubi beseda in z njo človek.

Oddajte svoj komentar

Kranj 14°

pretežno jasno
vlažnost: 96 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

13/26

nedelja

14/28

ponedeljek

13/28

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

OBVESTILA / Šenčur, 23. maj 2022

Zbor članov Turističnega društva Šenčur

PRIREDITVE / Šenčur, 23. maj 2022

Dnevi medgeneracijskega sožitja v Ljubljani

IZLETI / Kranj, 26. maj 2022

Planinsko-pohodniški izlet Kavčič–Lipnik

IZLETI / Škofja Loka, 27. maj 2022

V Prekmurje

IZLETI / Kranj, 27. maj 2022

Z vlakom do Kopra, peš v Izolo

IZLETI / Kranj, 28. maj 2022

Na hrvaško Ivanščico

IZLETI / Kranj, 3. junij 2022

V gore ob Gardskem jezeru

 

 
 

 

 
 
 

Treba se je povezovati / 19:17, 21. maj

Sedeže podjetij čimprej prenesti v Avstrijo. Svoboda prinaša nacionalizacijo.

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 19:15, 21. maj

Ocenjena vrednost 20M€, dolg 30M€. Neka jaka firma. Nakup ima toliko smisla kor Merlakova vlaganja v Bohinj.

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 09:24, 21. maj

Nič bati! Bomo drago nazaj kupili (politika in najboljši menedžerji si bodo omastili brke), vložili davkoplačevalski denar (nobene nove boln...

Poslanci izvolili predsednico / 08:41, 20. maj

Gospodarska rast 9,80 %
Inflacija 7%
Dvig cen osn. življ. potrebščin cca. 40%
Višje plače 0%
Evo, mamo mi to...

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 08:37, 20. maj

Odlično, a je še kej ostalo iz gnilega socijalizma, da nismo prodal?

Rekonstrukcija Železniške ulice / 23:19, 19. maj

Konec projekta bo verjetno oktobra. Samo letnica še ni znana. Kako obnavljajo ceste po Radovljici... to svet še ni videl. Po smrt poslat te izvajalce. To je noro.

Plinovod zapletel umestitev brvi / 08:04, 19. maj

Kako so dobili gradbeno dovoljenje brez PZI-ja mi ni jasno, če ne vedo, da je na trasi plinovod. Nekdo na upravni enoti je bil dobro podmazan.