Skozi aktualni čas podob nas popelje odlična ustvarjalna ekipa. / Foto: PG Kranj (Mediaspeed)

Galerija slik našega časa

V Prešernovem gledališču so premierno uprizorili avtorski projekt z naslovom Zadnji naj ugasne luč v režiji Doriana Šilca Petka in v koprodukciji s Kinom Šiška. Mlada ekipa z izvirno gledališko estetiko.

Kranj – Zadnje tedne močno pričakovana tretja premiera v aktualni sezoni je v četrtek našla pot do svoje prve publike. Uprizoritev so zadrževale nestabilne razmere v času epidemije in tudi dejstvo, da gre za avtorski projekt oziroma snovalno gledališče, ko predstava brez besedilne predloge nastaja med ustvarjalnim procesom vaj. Igralski sekstet ansambla Prešernovega gledališča, Vesna Jevnikar, Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Vesna Slapar, Miha Rodman in Aljoša Ternovšek, je pod vodstvom režiserja mlajše generacije Doriana Šilca Petka moči združil s kolektivom Freštreš, ki ga tvorijo Dorijan Šiško, Peter Ferlan Aljaž Galser in Farah Sara Kurnik in je poskrbel za likovno podobo predstave.

Kako pomembna je bila tokrat širša ustvarjalna ekipa, nam pove že bežen pogled na oder, saj je predstava scensko zasnovana, kot velika slika v galeriji. Oder je namreč zamejen v okvir in vse, kar se dogaja na njem, se pravzaprav dogaja v sliki. Scenografija z večpredstavnostno likovno podobo kolektiva Freštreš – predstavo je sicer scensko osmislila Nika Curk – prevzema nalogo sedmega igralca.

V uro in pol dolgi uprizoritvi se pred nami zvrsti nabor različnih odrskih slik, ki se ukvarjajo z odsotnostjo človeka do sočloveka, hrepenenjem po medsebojnem stiku, osamljenostjo, anksioznostjo, depresijo, izgubljenostjo v prostoru … Zdi se, da je s tem v logičnem sosledju tudi umanjkanje besed. Predstava skoraj nima besedila, kar gledamo, je predstavljeno z drugimi izraznimi sredstvi, to pa je seveda zanimiv izziv za gledalca. Odrsko brezbesedje in s tem selitev naše percepcije k vizualnemu namreč veliko pove o današnjem času in človeku, ki je predmet, pravzaprav pa žrtev tega časa. Scenografija z likovno podobo vsakokratnega prizora – slike je ob kostumografiji (zasnovala jo je Tina Bonča) odraz današnjega kaotičnega hiperdražljajskega okolja. Vseskozi smo zasipani z množico podob in dražljaji direktno s svetovnega spleta. Podoba prevzema smisel besede, postajamo estetizirana družba vizualnih pobodb. Človek se v vsem tem obilju dražljajev ne znajde najbolje – med gledanjem televizije ob hkrati prižganem računalniku dobiš sporočilo na telefon, ko hodiš po ulici s slušalkami v ušesih, čez glasbo slišiš promet, šume iz okolice, v vidno polje se nam vsiljujejo reklame … Vsa ta komunikacija nas ne zbližuje, ampak nasprotno – oddaljuje nas enega od drugega.

Odrske osebe potujejo skozi slike in iščejo izhod, neko odrešitev, ki pa je v občutenju uprizoritve nekje daleč stran. Zdi se, kot da vztrajamo v nekem statusu quo, ki bi ga morali radikalno spremeniti, a se to ne zgodi. Določene vzorce smo sprejeli za samoumevne v našem obstoju – seveda se tudi gledalci med predstavo marsikdaj lahko počutimo zraven, na odru – in z njimi vztrajamo naprej. »Letos ni kakijev. Saj jih lani tudi ni bilo. In predlani tudi ne. Ampak se imamo pa fino,« v zaključni sliki vendarle slišimo z odra. Sprijaznili smo se s stanjem, v katerem kot civilizacija trenutno smo. S stanjem, ko mnoge stvari, ki se nam dogajajo, nimajo več nobene teže. Ženski lik v predstavi doživi prometno nesrečo, stopi iz zvite pločevine, se ovije v zaščitno folijo iz prve pomoči, sede na klop in se zagleda v telefon. Kot da se ni zgodilo nič takega. Ali pa moški lik, ki doživi živčni zlom in v jezi začne razbijati po pohištvu in s tem celo prebije glasbo. Vendar pa se umiri, mirno pospravi posledice svojega početja in se vrne v družbo, v kateri ni srečen. Glasba – spisal jo je skladatelj Laren Polič Zdravič – skozi celotno predstavo deluje skorajda filmsko, ponekod sanjsko, in hkrati povezovalno med slikami, kot da gre za variacije istega občutka, ki ga ne znamo ubesediti.

Uprizoritev Zadnji naj ugasne luč je galerija slik. V njih so le še posamezniki, izgubljeni v množici dražljajev, posamezniki, ki niso več skupnost. Da, včasih se v množici podob izgubi beseda in z njo človek.

Oddajte svoj komentar

Kranj 7°

oblačno
vlažnost: 91 %
veter: JZ, hitrost: 11 km/h

4/10

četrtek

6/18

petek

4/22

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, Šenčur, 28. marec 2024

Angleška urica, pohod, test kondicije

IZLETI / Kranj, 29. marec 2024

Na jadranske otoke

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, Šenčur, 29. marec 2024

Angleška urica, pohod, test kondicije

RAZSTAVE / Rateče - Planica, 30. marec 2024

Razstava ročnih del

OBVESTILA / Sv. Jošt nad Kranjem, 31. marec 2024

Praznovanje velike noči

IZLETI / Kranj, 4. april 2024

Izlet DU Kranj

IZLETI / Kranj, 5. april 2024

Na ogled Primorske

IZLETI / Kranj, 6. april 2024

Izlet PD Iskra Kranj

 

 
 

 

 
 
 

Dela na Betinu predčasno končana / 06:58, 26. marec

Ko Noe dela barko. Gradbinci res nismo.

Gorenjska bolnišnica / 11:19, 25. marec

Bravo Dr. Aleksander Stepanović! Vsa čast za napisano! Edina logična lokacija je Kranj po vseh merilih.

Kranj diha z vojašnico / 08:48, 25. marec

Migranti s svojo rodnostjo ne bodo popravili rodnosti Slovenije, ampak naredili Slovenijo neslovensko in uničili naš narod in našo kulturo.K...

Že zdaj učenje materinščine / 08:41, 25. marec

Pod to skrajno levičarsko vlado bodo kaj kmalu Slovenijo spremenili v geto za Slovence in razglasili Tretjo Jugoslavijo.

Kranj diha z vojašnico / 14:25, 22. marec

Dežman, katera vlada do sedaj vas ni nategnila? OK, ta tolpa kriminalcev je razred zase, to je res...

Že zdaj učenje materinščine / 14:24, 22. marec

Omogočili pouk bosanskega jezika? Kakšen poseben razlog? V Sloveniji pač uradni jezik Slovenščina !!
Zaenkrat še !

Protestno pismo zaradi uničenja grba Republike Slovenije / 14:21, 22. marec

Hobič in Hribovšek, a nimata nobenega pametnega dela??