Skulpturo so odkrili (od leve) Marija Brus z ministrstva za kulturo, Jana Babšek in Borut Sajovic. / Foto: Tina Dokl

Nepozabljen – nezlomljen

Ob slovenskem kulturnem prazniku so na platoju pred predorom Ljubelj v spomin na jetnike koncentracijskega taborišča odkrili skulpturo Nepozabljen – nezlomljen, ki jo je idejno zasnoval japonski umetnik Seiji Kimoto. Enaka skulptura – dvojček je bila leta 2019 odkrita na avstrijski strani.

Na sredini skulpture je roka, dvignjena v zaščito človeka ali za uničujoči udarec. Na eni strani te dominantne roke je upodobljen zasužnjeni človek, do kraja telesno izčrpan, in zdi se, da se v zaukazanem teku giblje skozi prostor, skozi kamenje, iztrgano iz predora. Duhovno pa je ta človek nezlomljiv, kar nakazuje dvignjena glava. Na drugi strani so velika vrata, podobna vhodu v predor. Krila teh vrat so priprta, odprtina bi utegnila vabiti k pobegu v svobodo, vendar pobeg ni mogoč, saj so to vrata v taborišče, njihova krila so nazobčana kot bodeča žica ...

Podljubelj – Skulpturi sta postavljeni, da bi povezovali Slovenijo in Avstrijo in vse Evropejce v skupnem prizadevanju za mir, povezovanje, medsebojno razumevanje in ohranjanje demokratičnih evropskih vrednot. Postavljeni sta, da bi se ohranil spomin na jetnike iz 13 evropskih držav, ki so bili zaprti v esesovsko nacistično koncentracijsko taborišče Ljubelj (Loibl), zunanje taborišče Mauthausna, in so med junijem 1943 in majem 1945 v nečloveških razmerah gradili predor skozi Ljubelj. »Na obeh straneh predora, skopanega s suženjskim delom, se zdaj vidno spominjamo žrtev in zločinov storilcev pod geslom Nepozabljen – nezlomljen. Poklanjam se žrtvam in izrekam zahvalo vsem ljudem, ki so se zavzeli za postavitev tega dvojnega znamenja proti nečlovečnosti. Naš skupni cilj je ohranjati spomin tam, kjer sta pozaba in odrivanje že potvorila zgodovino do neprepoznavnosti,« sta sporočilo Seijija Kimota, ki se nedavnega odkritja skulpture ni mogel udeležiti, predali njegova žena in vnukinja.

Seiji Kimoto se je rodil leta 1937 v Osaki. Na Japonskem je študiral notranje oblikovanje in zen slikarstvo, je tudi mojster čajnega obreda. Leta 1967 je prišel v Nemčijo, živi v Posarju kot svobodni umetnik. »Kot otrok je na Japonskem doživel tragedijo vojne, ki ga je oblikovala za vse življenje, oblikovala pa je tudi njegovo umetnost. Z dovršeno kiparsko govorico daje podobo žrtvam, da lahko začutimo njihovo trpljenje, s skulpturami drži prostor za spomin na pretekle strahote. Njegova dela vlivajo upanje, poudarjajo nezlomljivost duha, moč upora, pokončnost, nedopustnost zločinov ...« je dejala direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek. Zamisel o postavitvi skulptur so zasnovali Jana Babšek, Seiji Kimoto in profesor Peter Gstettner iz odbora Mauthausen Kärnten/Koroška leta 2016 ob umetnikovi razstavi na Festivalu strpnosti v Ljubljani. »Prepričan sem, da je mogoče z umetniškimi deli, kakršne izdeluje Seiji Kimoto v Nemčiji že desetletja, v sodelovanju z izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami širši javnosti predstaviti pomen ohranjanja spomina. Če želimo ohraniti spomin na boleče izkušnje druge svetovne vojne, moramo najprej zbuditi in priostriti zavedanje. Za to se moram zahvaliti tudi poglobljenemu ohranjanju spomina na Koroškem,« je povedal profesor Gstettner.

Postavitev skulpture sta finančno omogočila slovensko ministrstvo za kulturo in Občina Tržič, podpornica postavitve je tudi nemška zvezna dežela Posarje. Vodja izvedbe je sodelavec Tržiškega muzeja Anže Bizjak.

Tržiški župan Borut Sajovic je ponosen na takrat živeče Tržičane, ki so jetnikom nesebično pomagali, še posebno pa na delo pokojnega častnega občana Tržiča Janka Tišlerja, ki je žalostno zgodbo o taborišču na obeh straneh predora predstavil in odkril svetu. Ob kulturnem prazniku pa je župan poudaril, da »danes na tem mestu še posebej govorimo o kulturi povezovanja, sodelovanja, kulturi hvaležnosti in trajnega spomina. S trudom skopan predor je nekdaj delil, danes pa nas povezuje in združuje.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 4°

oblačno
vlažnost: 97 %
veter: JV, hitrost: 0 km/h

1/9

torek

3/15

sreda

1/16

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

 

 

 

DELAVNICE / Šenčur, 27. februar 2024

Muzicirajmo skupaj

OBVESTILA / Cerklje, Šenčur, 28. februar 2024

Terenski krvodajalski akciji

PRIREDITVE / Kranj, 29. februar 2024

Planinsko-pohodniški izlet DU Kranj

PRIREDITVE / Jamnik, 29. februar 2024

Ob 80. obletnici požiga vasi Jamnik

OBVESTILA / Šenčur, 1. marec 2024

Zbor članov DU Šenčur

IZLETI / Šenčur, 2. marec 2024

Jurčičeva literarna pot

OBVESTILA / Cerklje, Šenčur, 4. marec 2024

Terenski krvodajalski akciji

IZLETI / Kranj, 7. marec 2024

Izlet na Osojnico in Ojstrico

 

 
 

 

 
 
 

Najvišji dvig pokojnin od leta 1992 / 13:45, 26. februar

Nekaterim malim pokojninam se povečanje ne bo poznalo, ker ga obvezni zdravstveni prispevek izniči. Hec pa je, da je teh petintrideset evrov...

Najvišji dvig pokojnin od leta 1992 / 21:09, 25. februar

Zelo žalostno, kako se vlada hvali s populizmom. To ni povišanje pokojnin, temveč delna uskladitev z inflacijo. Uskladitev je nižja od infla...

Zlato polje / 10:18, 25. februar

Sem enkrat naletel ne takega črnega odlagatelja, pa me ni razumel, ker je govoril samo albansko. Pa tudi ni imel občutka, da dela kaj narobe, saj ima v glavi drugo kulturo.

Najvišji dvig pokojnin od leta 1992 / 10:14, 25. februar

Kaj ti pomaga dvig pokojnin, ki je manjši od inflacije. V resnici se je realna vrednost pokojnin zmanjšala, posebej če jo primerjaš z dvigom...

Vzpon populizma / 10:08, 25. februar

Miha, res se ti čudim, da ne vidiš še precej večjega in usodnejšega populizma, ki ga imaš pred nosom. Gibanje Svoboda z Golobom na čelu izpo...

Polovična zapora na Betinu / 09:10, 23. februar

Bohinjci gredo lahko čez Soriško planino ali pa avtovlak na Primorsko stran. Povezav kolikor hočeš.

Ko se življenje obrne na glavo / 07:41, 21. februar

Hm, kako je pa dekle prišlo v Srbijo? A jo je kar dala? Kako ga je pa našla, če se niti poznala nista? Hudo...