Plečnik si je Kamnik zamislil drugače

Besedilo: Jasna Paladin, Marjana Ahačič
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 27. januar 2022 / 12:33  

V nedeljo je minilo sto petdeset let od rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, ki je močan pečat pustil tudi na Kamniškem. Kaj vse je ustvaril in kako bi bilo, če bi se njegovi načrti uresničili v celoti, so obiskovalcem predstavili na vodenjih, ki so naletela na res velik odziv. Plečnika so se spomnili tudi v Begunjah.

Kamnik, Begunje – Jože Plečnik je Kamnik na jesen svojega življenja obiskoval precej pogosto. Na Kamniškem je začel delati leta 1933, ko so po njegovih načrtih začeli zidati kraljevi lovski dvorec v Kamniški Bistrici. V Kamnik je iz Ljubljane prihajal z vlakom, iz mesta do delovišča v Kamniški Bistrici pa so ga domačini vozili z vozovi. Dvorec je sicer bil sezidan, a ga kralj Aleksander skorajda ni uporabljal, saj je že leta 1934 umrl v atentatu. Vse od takrat je Plečnik občasno še prihajal v Kamnik in se loteval različnih projektov – večina jih je takrat sicer ostala na nivoju idejnih rešitev –, spet pogosteje pa je sem začel zahajati po drugi svetovni vojni, ko je začel sodelovati s tukajšnjim patrom frančiškanom Martinom Percem, ki ga je pritegnil k temu, da je v Zgornjih Stranjah začel preurejati cerkev sv. Benedikta – ki je od takrat Plečnikova velika umetnina v malem – takrat pa se je začel lotevati tudi projektov v samem mestnem središču.

Mestno središče je nameraval urediti v celoti

»Plečnik je s svojimi načrti predlagal ureditev Glavnega trga v Kamniku, ki v celoti žal nikoli ni bila izvedena. Ideje je zgradil na ostankih nekdanjega Kamniškega doma, ki je bil porušen, po njegovih načrtih pa je bila na teh ruševinah leta 1953 pozidana fasada stavbe, ki stoji ob današnji Maistrovi ulici. Vodnjak, ki ga danes vidimo na Glavnem trgu, je bil po Plečnikovih načrtih predviden v lopi ob sami stavbi, a stvari so se nekoliko zapletle. Ko so sprednjo lopo betonirali in se je ta zaradi nepravilnosti sesedla, je mesto sprožilo preiskavo proti gradbenikom, Plečnik pa je že pred tem zaradi težav svoje sodelovanje pri ureditvi Glavnega trga prekinil. Lopo so nato sicer postavili na novo, a številne zamisli Plečnika se v nadaljevanju žal niso uresničile,« je na enem od treh javnih vodenj po Plečnikovi zapuščini v Kamniku, ki jih je v soboto organiziral Zavod za turizem in šport Kamnik, med drugim povedala lokalna turistična vodnica Tina Petek Steinbücher. Kot smo še izvedeli, si je Plečnik Glavni trg zamislil z ograjo, številnimi mejniki in stebrički, zelenimi zavesami in zasaditvijo. Žal se načrti, po katerih si je zamislil urediti središče Kamnika, niso uresničili in občina je imela vrsto let za tem na Glavnem trgu glavno avtobusno postajo, v osrednji trg, kakršnega si to srednjeveško mesto zasluži, so ga preuredili šele pred nekaj leti.

Plečnik je leta 1956 izdelal tudi načrt celotne ureditve mestnega jedra Kamnika, ki je še ohranjen. Nameraval je izpostaviti Mali grad, razširiti kamniške Žale, na ostankih usnjarne pa je nameraval zgraditi obrtno šolo. Njegovi načrti žal niso bili uresničeni.

Kapela Božjega groba

Ena večjih Plečnikovih stvaritev – ne le na Kamniškem – je kapela Božjega groba v frančiškanskem samostanu, ki je bila po njegovih načrtih sezidana med letoma 1952 in 1956, znamenita pa je tudi zato, ker velja za zadnje Plečnikovo delo, ki je bilo dokončano še za časa njegovega življenja. Umrl je namreč le nekaj mesecev kasneje. Sodeloval je pri vsakem koraku izdelave, delo vseskozi nadzoroval, za rokodelce pa je vselej izbiral mojstre iz lokalnega okolja. Na Kamniškem je tako sodeloval z mizarjem Francem Koncilijo iz Mekinj, kamnosekom Francem Vetorazzijem iz Zgornjih Stranj in pasarjem Francem Končanom iz Domžal, vsi trije so naredili izjemno delo tudi v kapeli Božjega groba. Kapela ima Plečnikove značilne elemente na vsakem koraku – že sam vhod, pa kljuka na vratih, poslikave na stropu … in številni drugi detajli, ki se jim je arhitekt vseskozi zelo posvečal. »Tej kapeli zares lahko rečemo celostna umetnina, v njej pa je Plečnik upodobil celotno življenje Jezusa Kristusa – zelo strnjeno, a vse od hlevčka do križanja in zlatega diska vstajenskega sonca. S številnimi detajli je spretno skril asimetrijo samega prostora, v katerem nas navdušuje tudi kamniti tabernakelj, ki je bil v celoti izdelan ročno. Za vrtanje vsake od osmih lukenj, ki so služile za tečaje vrat, so delavci porabili kar pet tednov,« smo izvedeli od turistične vodnice.

Plečnik je na Kamniškem svoje sledi, večje ali manjše, pustil tudi na železniški postaji v mestu (načrti za to so sicer delo njegovega učenca Vinka Glanza), v cerkvah na Šutni in v Nevljah, na mostu čez Nevljico, na Žalah …

Oblikoval je edinstvene sveče

Ob svojih pogostih obiskih mesta in okolice je spoznal kar nekaj Kamničanov, predvsem Janka Steleta, kamniškega svečarja, s katerim sta postala prava prijatelja. Stele je v svoji delavnici izdeloval sveče, hranil pa tudi lesene modele za izdelavo medenih kruhkov, ki pa jih v tistem času niso več uporabljali. In Plečnik je na enem od obiskov prišel na zamisel, da bi v modele namesto testa vlivali vosek, odlitke pa kot dekoracijo nameščali na sveče. Tako je na edinstven način združil svečarsko in medičarsko tradicijo in zasnoval Plečnikove sveče, ki še danes veljajo za edinstven izdelek.

Družini Stele je izdelal tudi načrte za jedilno mizo, štiri stole in lesen lestenec, ki še danes krasijo njihove bivalne prostore.

Plečnika so se spomnili tudi v Begunjah

S priložnostno slovesnostjo so se Plečnika spomnili tudi v Begunjah, kjer je mojster na vrtu graščine Katzenstein zasnoval kapelico z imenom Jožamurka in senčnico Brezjanko. V tridesetih letih prejšnjega stoletja so ju postavile sestre usmiljenke, ki so skrbele za tedanjo žensko kaznilnico, ki je v tistem času delovala v stavbi današnje psihiatrične bolnišnice.

Lastništvo objektov, ki sta vse od konca druge svetovne vojne propadala, je od države pred nekaj leti prevzela Občina Radovljica, ki skupaj z zavodom za varstvo kulturne dediščine v zadnjem obdobju načrtuje njuno obnovo. Z nedeljsko slovesnostjo, ki jo je pripravilo domače kulturno društvo, so želeli organizatorji spomniti na Plečnikovi mojstrovini v Begunjah in obenem spodbuditi začetek konkretnih obnovitvenih del na obeh objektih.