V knjižnici so si portret v petek ogledali župan Ciril Globočnik, direktorica knjižnice Božena Kolman Finžgar, Marjan Vrabec, soprog Alenke Bole Vrabec, ter avtor Ivan Prešern - Žan s soprogo Ivanko Kraševec. / Foto: Gorazd Kavčič

Prva slika v galeriji je portret Alenke Bole Vrabec

Občina Radovljica in Knjižnica A. T. Linharta Radovljica sta v knjižnični čitalnici zasnovali novo Galerijo Čitalnica. Na prvi sliki v sklopu nastajajoče stalne razstave portretov osebnosti, ki so prispevale k razvoju kulturnega življenja v občini, je portret Alenke Bole Vrabec.

Na prvi sliki v Galeriji Čitalnica je upodobljena Alenka Bole Vrabec, dramska igralka, režiserka, prevajalka, direktorica in umetniška vodja v številnih ljubiteljskih gledališčih.

Radovljica – Občina Radovljica in Knjižnica A. T. Linharta Radovljica sta v knjižnični čitalnici zasnovali novo galerijo, v kateri bo stalna razstava portretov pomembnih kulturnic in kulturnikov, ki so prispevali k razvoju in bogatenju kulturnega življenja v radovljiški občini ali širšem okolju, s tem pa tudi k prepoznavnosti in ugledu občine.

Na prvi sliki v Galeriji Čitalnica je upodobljena Alenka Bole Vrabec (1937–2020), radovljiška dramska igralka, režiserka, prevajalka, direktorica in umetniška vodja v številnih amaterskih gledališčih in gledaliških skupinah ter organizatorka kulturnega življenja.

Dne 14. januarja 1937 v Kranju rojena Bole Vrabčeva se je v Radovljico preselila v začetku sedemdesetih, ko je delovala kot strokovna sodelavka za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj. Med letoma 1992 in 1999 je bila direktorica in umetniška vodja Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, od leta 1999 do upokojitve v letu 2005 pa direktorica Linhartove dvorane Radovljica. Desetletja dolgo je bila tudi sodelavka Gorenjskega glasa, v zadnjih letih kot avtorica priljubljenih kolumn z naslovom Mizica, pogrni se.

Bila je predsednica Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske, selektorica Festivala gorenjskih komedijantov, selektorica festivala Čufarjevi dnevi in vse do konca članica strokovnega sveta Prešernovega gledališča v Kranju. Pomemben in obsežen je njen prevajalski opus, v katerem je največ prevodov iz španske in južnoameriške književnosti, med njimi so nobelovci Gabriel García Márquez, Miguel Ángel Asturias, José Saramago in Camilo José Cela. Za svoje delo je med drugim prejela Severjevo nagrado, Sovretovo nagrado, veliko plaketo Občine Radovljica ...

Po kratki bolezni se je poslovila spomladi 2020, umetniško aktivna je bila vse do zadnjih dni svojega ustvarjalno bogatega in pestrega življenja.

Portret Alenke Bole Vrabec je naslikal glasbenik in slikar Ivan Prešern - Žan. V knjižnici so si ga v petek, na dan, ko bi portretiranka praznovala 85 let, skupaj z avtorjem ogledali župan Ciril Globočnik, direktorica Božena Kolman Finžgar ter Marjan in Aljoša Vrabec, soprog in vnuk Alenke Bole Vrabec.

Portreti bodo v novo galerijo umeščeni postopno in priložnostno, na primer ob življenjskem jubileju, prelomnici v ustvarjalnem opusu kulturnika in podobno.

Oddajte svoj komentar

Kranj °


vlažnost: %
veter: -

-14/4

ponedeljek

-7/8

torek

-8/8

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

IZLETI / Britof, 22. januar 2024

Letovanje v Banji Vrućici

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

 

 
 

 

 
 
 

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 23:22, 21. januar

Ob takem medijskem in izobraževalnem enoumju 70% Slovencev nima nobene možnosti vedeti resnice, niti trezno voliti, zato grejo v prepad kot ovce.

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 23:17, 21. januar

Primož, tebi pa sovraštvo do SDS res povzroča halucinacije. Resnica je popolnoma drugačna. SDS je 2020 v MO Kranj predstavila predloge ukrep...

Odgovor / 20:53, 21. januar

Tavčar se je malce bal Nemcev in nasprotoval vojaški akciji na Koroškem. Kot sicer se takrat Ljubljana ni veliko zanimala za meje na Štajers...

V Dražgošah poziv k miru / 19:39, 21. januar

Ponavljam vprašanje: Kaj so oborožene sile nacistične Nemčije počele v Dražgošah leta 1942 ?
Usposabljanje, vojaške vaje ?
Bo šlo?

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 18:29, 21. januar

70% Slovencev se strinja z ravnanji komunistov do Slovenskega naroda. Zato bo treba ob novem preštevanju prek cevi bolj pogledovati proti Slovencu kot tujcu. Predvsem hrbet si bo treba si zavarovat.

V Dražgošah poziv k miru / 14:58, 21. januar

Nespodobna pravokacija!?Mogoče so se bali, da bi jim partizani pojedli ali odnesli dežo z zasko in klobasami. Rekvizicija: tudi zadnja krava...

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 18:22, 20. januar

Rushiti in njegova SDS je navozil toliko šiptarjev v Slovenijo, da vsa stanovanja za njih !!