Na ozemlju Slovenije stoji 2386 krščanskih cerkva. Na sliki je brezjanska cerkev. / Foto: Gorazd Kavčič

Manj cerkvenih krstov in porok, več pogrebov

Tako kot za Katoliško cerkev v pomembnejših evropskih državah je tudi za slovensko značilno in skrb vzbujajoče upadanje števila duhovnikov in redovnikov in zmanjševanje deleža krščanskih krstov in porok. Več pa je želja pokojnikov, da jih na zadnjo pot spremlja duhovnik.

Na ozemlju Slovenije stoji 6157 krščanskih cerkva, kapelic, znamenj in drugih sakralnih enot. Cerkva je 2386, kapelic in znamenj pa 515. Osemdeset odstotkov te kulturne dediščine je v lasti Rimskokatoliške cerkve. Delež državne pomoči pri vzdrževanju in obnovi teh objektov je med letoma 1992 in 2016 znašal 19,1 odstotka.

Katoliška cerkev daje preko Karitasa velik pomen dobrodelnosti. V njenem okviru deluje 450 župnijskih in območnih karitas s skoraj 10.000 prostovoljci. V obdobju 2010–2020 je Karitas pomagala nad 200.000 družinam, razdelila 34 milijonov kilogramov hrane in opravila nad pet milijonov ur prostovoljnega dela.

Ljubljana – Pred božičnimi prazniki je Slovenska škofovska konferenca predstavila Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2021. Poročilo zajema podatke za obdobje med letoma 2010 in 2020, na nekaterih področjih pa so upoštevani primerjalni podatki za daljše obdobje med letoma 2000 in 2019. Podatkov je veliko. Ti kažejo, da je najmočnejša in najvplivnejša verska skupnost v Sloveniji vplivna in dejavna na mnogih področjih, od duhovnega in vzgojno-izobraževalnega do socialnega.

Število ljudi, ki se izrekajo za določeno veroizpoved, je pomemben podatek za vsako od njih. V poročilo je Slovenska škofovska konferenca zapisala, da je bilo leta 2020 v Sloveniji 2.108.977 prebivalcev, od katerih se jih je 71,48 odstotka izreklo za katoličane, po cerkveni statistiki z leta 2019 pa naj bi jih bilo celo nekaj več. Podatek iz popisa prebivalstva leta 2002 pa pravi, da se je za katoličane izreklo 57,8 odstotka ljudi.

Tisoč duhovnikov, sedemsto župnij

Slovenska katoliška cerkvena pokrajina je dobila sedanjo upravno razdelitev 6. aprila leta 2006, ko je bila mariborska škofija povišana v nadškofijo in so bile ustanovljene nove škofije v Celju, v Murski Soboti in v Novem mestu. Katoliška cerkev v Sloveniji ima tako šest škofij, v katerih deluje 697 teritorialnih župnij – personalni sta Bolniška župnija Ljubljana in Univerzitetna župnija Maribor –, ki so teritorialno organizirane v 60 dekanijah. Cerkev vodi 12 škofov, med katerimi sta dva nadškofa ordinarija, za župnije pa skrbi 733 župnijskih duhovnikov. V dvanajstih moških redovih – ženskih je 15 – deluje še 264 duhovnikov, kar pomeni skupno 997 vseh duhovnikov. Leta 2020 je bilo v Sloveniji skupno 743 redovnic in redovnikov – 649 s tako imenovanimi večnimi zaobljubami. Najstarejši prisotni na slovenskem ozemlju so cistercijani – njihov prvi samostan pri nas je bil ustanovljen leta 1136, njim pa sledijo kartuzijani, ki so pri nas od leta 1160), frančiškani od leta 1229 in minoriti od leta 1239, prvi ženski red pri nas pa so bile klarise (leta 1300), karmeličanke (od leta 1650) in uršulinke od leta 1702. V poročilu je naveden podatek, da imajo slovenski redovi v lasti 107 samostanov ter 81 objektov s statusom kulturnega oziroma državnega pomena. Največ jih imajo frančiškani (35) in minoriti (24).

Katoliške šole in gimnazije

Slovenska Katoliška cerkev je po nastanku slovenske države začela graditi svoj vzgojno-izobraževalni sistem. Po podatkih za leto 2020 deluje v Sloveniji 20 katoliških vrtcev, v katere je vpisanih 1555 otrok, ki predstavljajo 1,89 odstotka otrok, vpisanih v vrtce, dve katoliški osnovni šoli in štiri katoliške gimnazije, v katere je vpisanih dobra dva odstotka vseh slovenskih gimnazijcev. V katoliške šole je skupno vpisanih 4094 učencev in dijakov. Poleg teh skrbi Cerkev za tri škofijske oziroma nadškofijske arhive, za Muzej krščanstva v Stični, za Katoliški inštitut, za Teološko fakulteto, za 12 študentskih in štiri dijaške domove, za 14 domov za ostarele, za pet zasebnih glasbenih šol, za štiri orglarske šole in za Konservatorij za glasbo Jurij Slatkonja v Novem mestu.

Krsti, poroke in pogrebi

Za položaj in tudi vlogo Katoliške cerkve v slovenski deželi – njen zavetnik je sveti Jožef – so pomembni podatki o številu oziroma gibanju števila duhovnikov, krstov, cerkvenih porok in cerkvenih pogrebov. Tako kot na splošno v Evropi so tudi v Katoliški cerkvi na Slovenskem gibanja – negativna. Med letoma 2000 in 2019 se je število duhovnikov in redovnikov v Sloveniji zmanjšalo za 7,5 odstotka – v Evropi za dobrih 20 odstotkov, samo število novomašnikov v tem obdobju pa je v Sloveniji manjše za dobrih 60 odstotkov – v Evropi 43,7 odstotka. Leto 1973, ko je bilo v Sloveniji 73 novomašnikov, bo težko ponovljivo. V Sloveniji pride na enega katoliškega duhovnika 1662 vernikov!

Tudi pri katoliških krstih ugotavlja Katoliška cerkev nazadovanje. Leta 2020 se je v primerjavi z letom 2019 število krščanskih krstov zmanjšalo za 29,9 odstotka, v primerjavi z letom 2003 pa za dobrih 26 odstotkov. Leta 2020 je bilo v Sloveniji rojenih 18.767 otrok – 2816 manj kot leta 2019, od katerih jih je katoliški krst prejelo 7332 ali 38 odstotkov novorojenih. Število krščenih na tisoč katoličanov se je med letoma 2000 in 2019 v Sloveniji zmanjšalo za 20 odstotkov, v Evropi pa za kar 33 odstotkov. Pada tudi število krščanskih zakonov oziroma porok. Leta 2010 jih je Katoliška cerkev opravila 3239, leta 2020 pa 1664. Delež cerkvenih porok v številu civilnih porok, sklenjenih v Sloveniji, se je nižal na 31 odstotkov.

Povečal pa se je delež cerkvenih pogrebov. V Sloveniji je leta 2020 umrlo 24.016 ljudi ali za 16,7 odstotka več kot leta 2019. Cerkvenih pogrebov je bilo 16.130 ali za 10 odstotkov več kot leto prej. Od teh pogrebov jih je bilo 82 odstotkov žarnih, kar je eden višjih odstotkov v Evropi.

Oddajte svoj komentar

Kranj 10°

oblačno
vlažnost: 98 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

12/13

nedelja

5/20

ponedeljek

9/25

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

PRIREDITVE / Predoslje, 29. maj 2022

Folklorno srečanje

IZLETI / Šenčur, 2. junij 2022

Sveti Jošt nad Kranjem

IZLETI / Kranj, 3. junij 2022

V gore ob Gardskem jezeru

IZLETI / Kranj, 11. junij 2022

V Nockberge

IZLETI / Kranj, 24. junij 2022

Na planinarjenje v Bosno in Hercegovino

OBVESTILA / Vodice, 1. september 2022

Zgodbe mojega kraja: Kako smo se nekoč zabavali

 

 
 

 

 
 
 

Prva primera opičjih koz / 22:39, 28. maj

Res sem besna na tipe, ki se vlačijo po svetu in tiča vtikujejo v vse kar gomazi. Pol se pa vrnejo vsi zagnojeni, v hrastah, scat ne morejo.... Mi pa plačujemo zdravljenje. MRŠŠŠ grauže.

Novinarji RTV Slovenija opozorilno stavkali / 16:12, 28. maj

Dober dan.
Za lažje razumevanje:
kako lahko takoimenovani levičarji privatizirajo in še naprej ostanejo "levičarji" ?
Odgovor:
tako, da imajo RTV in Janšo !

PS: a sem kej pozabu?

Novinarji RTV Slovenija opozorilno stavkali / 10:08, 28. maj

Zaposlitev na RTV. Sanjska služba. Verjetno je težko priti na plačilno listo na RTV.

Novinarji RTV Slovenija opozorilno stavkali / 08:27, 28. maj

Kje so bili novinarji, tudi Društvo novinarjev Slovenije, in njihovi sindikati za časa vlade Kocijanciča, neporočanja in samo(?)cenzuriranaj...

Buhtelj Valvasorček in stol pod Stolom / 23:36, 26. maj

Cesto do Valvasorja bi lahko počasi asfaltiral. Piše se leto 2022. Oskrbnika za Roblekov dom so že našli?

Blizu vrhu cikla / 13:13, 26. maj

Nič se ne bo ustavilo. Trg v Sloveniji ne deluje zato tržne zakonitosti v Dolini ne delujejo. Kar ne regulira država nima nobene ekonomske logike.

Prva 3D-zebra v Kranju / 21:28, 25. maj

MENE NAJBOL ZANIMA TALE NOVA VLADA, RECIMO MESEC BO ZGRADIL NEVEM KOLIKO TISOČ NEPROFITNIH STANOVANJ? IN KJE BO VZEL DENAR?GDO BO DOBIL TA S...