Božena Kolman Finžgar, direktorica knjižnice A. T. Linharta Radovljica, letošnja prejemnica Čopove nagrade, poudarja, da so vsi njeni dosežki na področju spodbujanja branja tudi sad podpore njenih kolegov knjižničarjev. / Foto: Gorazd Kavčič

Z vsakim se je vredno ukvarjati

Božena Kolman Finžgar, direktorica Knjižnice A. T. Linharta Radovljica, je letošnja prejemnica Čopove diplome, najvišjega priznanja za izjemne uspehe na področju knjižničarstva v državi. Prejela jo je za dosežke pri spodbujanju branja otroške in mladinske književnosti.

Zadnjič sva se pogovarjali pred letom in pol, ravno po prvem koronskem valu, ko ste ugotavljali, da se bralci ne vračajo v knjižnice, čeprav so te ponovno odprle svoja vrata. Je ostalo tako?

Je. Del ljudi se ni vrnil; nekateri so zaskrbljeni in ne hodijo nikamor, če ni nujno, druge odvrne pogoj PCT, tretji so se enostavno odvadili. Tudi izposoja otroške in mladinske literature je padla in se ni popravila. Zato z veliko gotovostjo lahko rečem, da je bralna pismenost padla. Žal v času epidemije ne družba ne šola in ne starši niso spodbujali branja. To pomeni, da so brali le tisti otroci, ki so bili že formirani bralci. Vsi tisti, ki bi potrebovali stalno podporo in motivacijo, pa te niso dobili in so brali zgolj to, kar je bilo nujno in obvezno, ne pa tudi prostočasno.

So ti mladi – z vidika branja – že izgubljene generacije?

Ne še; če nekaj v določenem obdobju zamudimo, je nekaj časa še mogoče nadoknaditi. Prav dolgo pa žal ne. Dan ima pač samo 24 ur in konkurenca branju je huda: družabna omrežja, računalniške igrice, »čveki« po telefonu ... Brati pa moraš rad. Uživati moraš v tem, če naj postaneš bralec za vse življenje. To je tisto, kar si želimo knjižničarji, kar bi si morala želeti družba na splošno. Koliko časa že poslušamo, tudi politike, da bi morali postati družba inovacij, dodane vrednosti, visokih donosov ... Ne predstavljam si, da bi vse to lahko ustvarjali ljudje, ki imajo težave z branjem.

Nagrado ste dobili tudi za empatičen pristop do ranljivih skupin, piše v obrazložitvi. Ste se s spodbujanjem branja zlasti pri ranljivih skupinah začeli ukvarjati zato, ker pred desetletji povprečna populacija ni potrebovala spodbud pri branju? Smo vmes vsi postali »ranljivi«?

Pred internetom branje ni imelo resne konkurence. Saj so bili gledališče, kino in televizija, a slednja brez stotin programov, ki so na voljo 24 ur na dan. Takrat je bilo več časa za branje, tisti, ki so veliko brali, pa so bili »frajerji«. Še nekaj je zanimivo: število izdanih knjig je bilo mnogo manjše, njihove naklade pa so bile ogromne. Spomnim se, da sem kot študentka in kasneje mlada profesorica slovenščine vedela za tako rekoč vse leposlovje, kar ga je izšlo. Danes je to absolutno nemogoče, čeprav dobršen del vsakega dne preživim v knjižnici. Si predstavljate, da na leto samo v naši ustanovi kupimo od 2.000 do 2.400 novih naslovov knjig, filmov ali revij? Izide jih okoli pet tisoč ...

S čim si razlagate ta preobrat? Več knjig, manj bralcev?

Enostavno: založbe so gospodarske družbe, ki morajo preživeti, zato z vedno novimi in novimi naslovi vzbujajo pozornost. Marsikaj se je spremenilo tudi v produkciji knjig: svojčas na primer nismo imeli domačih kriminalk; zdaj jih imamo in celo zelo priljubljene so. Ogromne spremembe se dogajajo tudi na področju otroške literature; in zanimanje ljudi, ki mu seveda sledijo založbe, je zelo raznoliko in na različnih področjih. Knjige se še vedno kupujejo, berejo pa tudi ... Kar ni slabo.

Še vedno se veliko ukvarjate z ranljivimi skupinami, čeprav so le majhna kapljica v morju nebranja, v katerem smo ranljivi vsi. Zakaj?

Takole bom rekla: pomembno se je ukvarjati čisto z vsakim. Knjižničarji ne moremo spremeniti družbe na splošno, pomembno je, da pozornost posvetimo čisto vsakemu. Kajti branje, veste, je intimna zadeva. Vsak bere sam in predvsem bere sebi – če izvzamemo starše, ki berejo svojim otrokom. Branje je ena najbolj intimnih stvari, ki jih počnemo. Zanj potrebuješ prostor, čas in mir. Zato se tudi mi ukvarjamo s čisto vsakim človekom posebej.

Oddajte svoj komentar

Kranj 18°

oblačno
vlažnost: 90 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

13/28

ponedeljek

13/28

torek

12/28

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

OBVESTILA / Šenčur, 23. maj 2022

Zbor članov Turističnega društva Šenčur

PRIREDITVE / Šenčur, 23. maj 2022

Dnevi medgeneracijskega sožitja v Ljubljani

IZLETI / Kranj, 26. maj 2022

Planinsko-pohodniški izlet Kavčič–Lipnik

IZLETI / Škofja Loka, 27. maj 2022

V Prekmurje

IZLETI / Kranj, 27. maj 2022

Z vlakom do Kopra, peš v Izolo

IZLETI / Kranj, 28. maj 2022

Na hrvaško Ivanščico

IZLETI / Kranj, 3. junij 2022

V gore ob Gardskem jezeru

 

 
 

 

 
 
 

Treba se je povezovati / 19:17, 21. maj

Sedeže podjetij čimprej prenesti v Avstrijo. Svoboda prinaša nacionalizacijo.

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 19:15, 21. maj

Ocenjena vrednost 20M€, dolg 30M€. Neka jaka firma. Nakup ima toliko smisla kor Merlakova vlaganja v Bohinj.

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 09:24, 21. maj

Nič bati! Bomo drago nazaj kupili (politika in najboljši menedžerji si bodo omastili brke), vložili davkoplačevalski denar (nobene nove boln...

Poslanci izvolili predsednico / 08:41, 20. maj

Gospodarska rast 9,80 %
Inflacija 7%
Dvig cen osn. življ. potrebščin cca. 40%
Višje plače 0%
Evo, mamo mi to...

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 08:37, 20. maj

Odlično, a je še kej ostalo iz gnilega socijalizma, da nismo prodal?

Rekonstrukcija Železniške ulice / 23:19, 19. maj

Konec projekta bo verjetno oktobra. Samo letnica še ni znana. Kako obnavljajo ceste po Radovljici... to svet še ni videl. Po smrt poslat te izvajalce. To je noro.

Plinovod zapletel umestitev brvi / 08:04, 19. maj

Kako so dobili gradbeno dovoljenje brez PZI-ja mi ni jasno, če ne vedo, da je na trasi plinovod. Nekdo na upravni enoti je bil dobro podmazan.