Božena Kolman Finžgar, direktorica knjižnice A. T. Linharta Radovljica, letošnja prejemnica Čopove nagrade, poudarja, da so vsi njeni dosežki na področju spodbujanja branja tudi sad podpore njenih kolegov knjižničarjev. / Foto: Gorazd Kavčič

Z vsakim se je vredno ukvarjati

Božena Kolman Finžgar, direktorica Knjižnice A. T. Linharta Radovljica, je letošnja prejemnica Čopove diplome, najvišjega priznanja za izjemne uspehe na področju knjižničarstva v državi. Prejela jo je za dosežke pri spodbujanju branja otroške in mladinske književnosti.

Zadnjič sva se pogovarjali pred letom in pol, ravno po prvem koronskem valu, ko ste ugotavljali, da se bralci ne vračajo v knjižnice, čeprav so te ponovno odprle svoja vrata. Je ostalo tako?

Je. Del ljudi se ni vrnil; nekateri so zaskrbljeni in ne hodijo nikamor, če ni nujno, druge odvrne pogoj PCT, tretji so se enostavno odvadili. Tudi izposoja otroške in mladinske literature je padla in se ni popravila. Zato z veliko gotovostjo lahko rečem, da je bralna pismenost padla. Žal v času epidemije ne družba ne šola in ne starši niso spodbujali branja. To pomeni, da so brali le tisti otroci, ki so bili že formirani bralci. Vsi tisti, ki bi potrebovali stalno podporo in motivacijo, pa te niso dobili in so brali zgolj to, kar je bilo nujno in obvezno, ne pa tudi prostočasno.

So ti mladi – z vidika branja – že izgubljene generacije?

Ne še; če nekaj v določenem obdobju zamudimo, je nekaj časa še mogoče nadoknaditi. Prav dolgo pa žal ne. Dan ima pač samo 24 ur in konkurenca branju je huda: družabna omrežja, računalniške igrice, »čveki« po telefonu ... Brati pa moraš rad. Uživati moraš v tem, če naj postaneš bralec za vse življenje. To je tisto, kar si želimo knjižničarji, kar bi si morala želeti družba na splošno. Koliko časa že poslušamo, tudi politike, da bi morali postati družba inovacij, dodane vrednosti, visokih donosov ... Ne predstavljam si, da bi vse to lahko ustvarjali ljudje, ki imajo težave z branjem.

Nagrado ste dobili tudi za empatičen pristop do ranljivih skupin, piše v obrazložitvi. Ste se s spodbujanjem branja zlasti pri ranljivih skupinah začeli ukvarjati zato, ker pred desetletji povprečna populacija ni potrebovala spodbud pri branju? Smo vmes vsi postali »ranljivi«?

Pred internetom branje ni imelo resne konkurence. Saj so bili gledališče, kino in televizija, a slednja brez stotin programov, ki so na voljo 24 ur na dan. Takrat je bilo več časa za branje, tisti, ki so veliko brali, pa so bili »frajerji«. Še nekaj je zanimivo: število izdanih knjig je bilo mnogo manjše, njihove naklade pa so bile ogromne. Spomnim se, da sem kot študentka in kasneje mlada profesorica slovenščine vedela za tako rekoč vse leposlovje, kar ga je izšlo. Danes je to absolutno nemogoče, čeprav dobršen del vsakega dne preživim v knjižnici. Si predstavljate, da na leto samo v naši ustanovi kupimo od 2.000 do 2.400 novih naslovov knjig, filmov ali revij? Izide jih okoli pet tisoč ...

S čim si razlagate ta preobrat? Več knjig, manj bralcev?

Enostavno: založbe so gospodarske družbe, ki morajo preživeti, zato z vedno novimi in novimi naslovi vzbujajo pozornost. Marsikaj se je spremenilo tudi v produkciji knjig: svojčas na primer nismo imeli domačih kriminalk; zdaj jih imamo in celo zelo priljubljene so. Ogromne spremembe se dogajajo tudi na področju otroške literature; in zanimanje ljudi, ki mu seveda sledijo založbe, je zelo raznoliko in na različnih področjih. Knjige se še vedno kupujejo, berejo pa tudi ... Kar ni slabo.

Še vedno se veliko ukvarjate z ranljivimi skupinami, čeprav so le majhna kapljica v morju nebranja, v katerem smo ranljivi vsi. Zakaj?

Takole bom rekla: pomembno se je ukvarjati čisto z vsakim. Knjižničarji ne moremo spremeniti družbe na splošno, pomembno je, da pozornost posvetimo čisto vsakemu. Kajti branje, veste, je intimna zadeva. Vsak bere sam in predvsem bere sebi – če izvzamemo starše, ki berejo svojim otrokom. Branje je ena najbolj intimnih stvari, ki jih počnemo. Zanj potrebuješ prostor, čas in mir. Zato se tudi mi ukvarjamo s čisto vsakim človekom posebej.

Oddajte svoj komentar

Kranj 18°

oblačno
vlažnost: 83 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

14/30

torek

15/32

sreda

15/32

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

IZLETI / Bitnje, Stražišče, 16. avgust 2022

Kopalni izleti v Izolo

IZLETI / Kranj, 16. avgust 2022

S kolesi do Belopeških jezer

OBVESTILA / Preddvor, 17. avgust 2022

Medgeneracijsko sodelovanje

IZLETI / Kranj, 18. avgust 2022

Planinsko-pohodniški izlet na Gore in Kopitnik

IZLETI / Kranj, Železniki, 20. avgust 2022

Na Brennkogel v Visokih Turah

IZLETI / Šenčur, 20. avgust 2022

Juliana trail Kobarid–Bovec

IZLETI / Kranj, 25. avgust 2022

Na Snežnik

IZLETI / Kranj, 27. avgust 2022

Na Špik Hude police

 

 
 

 

 
 
 

Ponovno o koncesiji za Zatrnik / 12:49, 15. avgust

Vsak investicija v smučišče Zatrnik je metanje denarja skozi okno. To je Zalarjev osebni projekt.

Skrivnost danske sreče / 12:47, 14. avgust

https://nova24tv.si/svet/danska-namerava-razgnati-migrantske-gete/

Vsi moramo biti feministi / 10:52, 14. avgust

Ko se je Okoloma enkrat s kolesom opripeljal k njej, je Chimamande presenečeno vzkliknila:
O, kolo ma ?!

Javno opazovanje nočnega neba / 15:06, 13. avgust

Folk raje opazuje nebo kot pa kramp ali lopato, da o motiki ne govorim.
Zato pa smo tam kjer smo!

Kaj pa prihodnji ljudje / 10:09, 13. avgust

Ta filozof Dejan M. Savić - ta spada med 'človeke', ki kradejo bogu čas, nam pa denar.

Kosci, 6. del / 21:59, 12. avgust

VSI, ki ste preživeli travme in se postavili na noge - samo stran od njih, brez slabe vesti. Nihče te ne more bolj prizadet kot domači. Naj...

Obnova pokopališkega objekta na Blejski Dobravi / 21:39, 12. avgust

Sicer meni dol visi - samo ne morem verjet - ukinili bodo gostinski lokal . verjetno ni bil kakšen žur lokal... uredili pa bodo - razstavn...