Tončka Marolt, sopranistka, operna pevka, zbirateljica pesmi in plesov

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (337)

Tončka Marolt, rojena Šuštar, se je rodila 10. januarja 1894 v Špitaliču. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je dve leti poučevala, nato pa je na konservatoriju v Ljubljani študirala solopetje in klavir. V letih 1919–1921 je pela v ljubljanski, v letih 1921–1925 pa v mariborski operi ter tudi gostovala v Osijeku. Leta 1935 se je poročila s Francetom Maroltom, vodjo Folklornega inštituta, in se začela zanimati za slovensko glasbeno izročilo.

V obdobju, ko je zborovodja in dirigent France Marolt doživljal razburljive čase, je življenjska barka premetavala tudi Antonijo (Tončko) Šuštar. Po nekaj letih petja in igranja se je podala na različna popotovanja. To ji je uspelo, ker se je v Mariboru spoprijateljila s članico ene izmed premožnih družin iz Dubrovnika. Stopila je v njihov krog in dobrih sedem let služila kot družica njihove smrti zapisane hčerke. Živeli so na Dunaju, kjer se je Tončka dodatno tudi pevsko izpopolnjevala. Ker pa so si bogataši brezdelje poživili z raznimi potovanji, je svojo varovanko spremljala tudi sama.

Po vrnitvi v Ljubljano se je bolje seznanila še s Francetom Maroltom, ki je bil brat njene šolske prijateljice in ga je prvič srečala že pred prvo svetovno vojno. Marolt je kot invalid stanoval v hotelu, imenovanem Švicarija, ki je stal za gradom Tivoli. Kljub glasbenemu poklicu pa ni premogel svojega klavirja, na katerem bi vadil ali pripravljal pesmi za nastope ali objave. Tončka, ki je imela klavir v svojem stanovanju, je kmalu ustregla njegovi prošnji, da bi mu odstopila inštrument za vajo in prirejanje pesmi. Obenem je pristala tudi na njegov pouk solističnega petja. Marolt jo je navdušil tudi za zbiranje narodnega pesemskega in plesnega gradiva.

Poznanstvo se je sčasoma poglobilo in okronalo s poroko 22. decembra 1935 v šentviškem Zavodu svetega Stanislava, kjer je poučeval Matija Tomc, ki je srečni par tudi poročil. Sicer sta bila že kar priletna. On jih je imel 44, ona pa 41. V skromnem enosobnem stanovanju na Starem trgu 28 v Ljubljani pa se jima je kmalu pridružil sin Milan.

Po moževi smrti je Tončka Marolt nadaljevala njegovo delo z zapisovanjem pesmi in plesov po slovenskih pokrajinah. Kar 26 let je bila glasbena voditeljica Akademske folklorne skupine France Marolt. Bila je tudi mentorica številnim podeželskim amaterskim folklornim skupinam.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 10. 1. 1897 rodil ginekolog, porodničar in onkolog Leo Šavnik. Leta 1938 je postal vodja ginekološke terapije, v letih 1942–1963 je bil tudi vodja inštituta.

Dne 11. 1. 1820 je bil obnovljen že precej pozabljeni poselski red, ki ga je cesar Jožef II. izdal že leta 1787. Posli so bili lahko prosti ob nedeljah in praznikih, vendar le z gospodarjevim privoljenjem …

V Puštalu v Škofji Loki se je 11. 1. 1917 rodil misijonar Pavel Bernik. Leta 1964 je prišel v Nagaland, kjer je deloval med prebivalci plemena Naga, ki so iz lovcev na človeške glave postali kristjani. Imenovali so ga misijonar z indijsko dušo.

V Kranju se je 14. 1. 1898 rodil slovenski pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš. Med drugim je napisal tudi libreto operama Rista Savina Gosposvetski sen in Matija Gubec. Zbirka humoresk in satir Preljubi ljudje je ostala v rokopisu. Umrl je v Celju 22. 8. 1976.

V Kranju se je 14. 1. 1782 rodil slikar Gašpar Luka Goetzl. Bil je iz Layerjeve šole. Slikal je oltarne slike, na primer za Naklo, Dobravo pri Kropi, Višnjo Goro, Šmarno goro …

V Kranjski Gori se je 15. 1. 1884 rodil slovenski mladinski pisatelj Josip Vandot. Pisal je črtice in povesti, najbolj pa se je uveljavil s pripovedmi o Kekcu.

Oddajte svoj komentar

Kranj -11°

megla
vlažnost: 92 %
veter: J, hitrost: 11 km/h

-18/-1

nedelja

-14/4

ponedeljek

-7/8

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

IZLETI / Britof, 22. januar 2024

Letovanje v Banji Vrućici

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

 

 
 

 

 
 
 

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 23:22, 21. januar

Ob takem medijskem in izobraževalnem enoumju 70% Slovencev nima nobene možnosti vedeti resnice, niti trezno voliti, zato grejo v prepad kot ovce.

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 23:17, 21. januar

Primož, tebi pa sovraštvo do SDS res povzroča halucinacije. Resnica je popolnoma drugačna. SDS je 2020 v MO Kranj predstavila predloge ukrep...

Odgovor / 20:53, 21. januar

Tavčar se je malce bal Nemcev in nasprotoval vojaški akciji na Koroškem. Kot sicer se takrat Ljubljana ni veliko zanimala za meje na Štajers...

V Dražgošah poziv k miru / 19:39, 21. januar

Ponavljam vprašanje: Kaj so oborožene sile nacistične Nemčije počele v Dražgošah leta 1942 ?
Usposabljanje, vojaške vaje ?
Bo šlo?

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 18:29, 21. januar

70% Slovencev se strinja z ravnanji komunistov do Slovenskega naroda. Zato bo treba ob novem preštevanju prek cevi bolj pogledovati proti Slovencu kot tujcu. Predvsem hrbet si bo treba si zavarovat.

V Dražgošah poziv k miru / 14:58, 21. januar

Nespodobna pravokacija!?Mogoče so se bali, da bi jim partizani pojedli ali odnesli dežo z zasko in klobasami. Rekvizicija: tudi zadnja krava...

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 18:22, 20. januar

Rushiti in njegova SDS je navozil toliko šiptarjev v Slovenijo, da vsa stanovanja za njih !!