Konec slovenskega predsedovanja Svetu EU
Letos na volišča kar trikrat
V soboto smo vstopili v leto 2022, v katerem se bodo volivci na volišča odpravili trikrat. Prve, prvi možni datum je 24. april, bodo na vrsti parlamentarne volitve, na katerih bomo volili nove državne poslance. Jeseni, predvidoma septembra ali oktobra, pridejo na vrsto predsedniške volitve, 20. novembra pa še lokalne, na katerih bomo volili župane in občinske svetnike. Datum izvedbe lokalnih volitev je namreč že znan vnaprej, saj je državni zbor že leta 2017 odločil, da te potekajo tretjo nedeljo v mesecu novembru. To pa niso še vse volitve v supervolilnem letu. Jeseni bodo na vrsti tudi volitve članov državnega sveta, ki pa so posredne, saj o sestavi državnega sveta odločajo elektorji.
Janša: Slovensko predsedovanje uspešno
Pred tednom dni se je izteklo polletno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije. »Ta zahteven in odgovoren projekt je predstavljal velik izziv in hkrati izjemno priložnost. Predvsem priložnost, da samim sebi pa tudi drugim pokažemo in dokažemo, da imamo ideje, znanje ter ambicijo aktivno sooblikovati sedanjost in prihodnost Evrope,« je v nagovoru ob tej priložnosti dejal predsednik vlade Janez Janša. Po njegovi oceni je bilo predsedovanje v letu, ko je Slovenija praznovala tudi 30-letnico samostojnosti, uspešno. »Kljub še vedno izjemno težkim epidemiološkim razmeram nam je uspelo večino načrtovanih dogodkov, tudi na najvišji ravni, izpeljati v živo. Organizacija dogodkov je bila na visoki ravni, gostje so Slovenijo zapuščali z lepimi vtisi. Vsebinski premiki so bili številni in vsebinsko pomembni. Prioritete, ki smo si jih zastavili ob začetku predsedovanja, so se izkazale za dobro premišljene, ob tem pa smo se morali odzivati tudi na številne nepredvidene krizne situacije,« je poudaril premier, ki se je sodelavkam in sodelavcem zahvalil za njihova prizadevanja in vse neprespane noči. Slovenija je v lanskem drugem polletju drugič predsedovala Svetu EU.
MNZ bo spoštoval sklep ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je konec lanskega leta na zahtevo Sindikata policistov Slovenije do končne odločitve zadržalo izvajanje določb zakona o organiziranosti in delu v policiji o imenovanju in razreševanju vodilnih v policiji ter novele omenjenega zakona, po katerih bi mandat prenehal približno 130 policijskim vodjem. Obenem je začasno zadržalo vse sklepe o prenehanju položaja, ki so bili izdani na njegovi podlagi. Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so za Slovensko tiskovno agencijo pred dnevi pojasnili, da začasne odločitve ustavnega sodišča še niso podrobneje proučili, jo bodo pa spoštovali. Ob tem so opozorili, da mandatno obdobje vodij, kot je urejeno s spremembami, ni v ničemer vezano na mandatno obdobje vsakokratne vlade, prav tako pa nanje ne vpliva vsakokratna zamenjava funkcionarjev.
Računsko sodišče zavrnilo pobudo Ukoma
Računsko sodišče je zavrnilo pobudo zrada vlade za komuniciranje (Ukom), naj dopolni revizijo poslovanja Slovenske tiskovne agencije (STA) s ciljem izreka mnenja o skladnosti poslovanja STA s predpisi EU, so ta teden sporočili iz Ukoma. Računsko sodišče se je namreč odločilo, da bo za obdobje od 1. januarja 2019 do 30. junija 2022 izvedlo revizijo, v kateri bo izreklo mnenja o tem, ali vlada, Ukom in STA zagotavljajo pogoje za učinkovito opravljanje javne službe informiranja o dogodkih v Sloveniji in po svetu. V Ukomu so odločitev računskega sodišča pozdravili, a tudi predlagali dopolnitev revizije, s katero bi preverili skladnost poslovanja s predpisi, ki v EU urejajo izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena. Predlagali so tudi, da računsko sodišče v STA izvede revizijo pravilnosti poslovanja najmanj za obdobje od 2018 do 2021.
O dvigu minimalne plače
Minister za delo Janez Cigler Kralj je v sredo po drugem posvetu s socialnimi partnerji sporočil, da bo uskladitev minimalne plače za leto 2022 enaka višini rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu. Zvišala se naj bi za 4,9 odstotka na 1074,43 evra bruto. V Gospodarski zbornici Slovenije se s predlaganim dvigom minimalne plače ne strinjajo, saj je »v luči izjemnega dviga cen energentov in surovin še posebej velik izziv za številna podjetja iz energetsko intenzivnih dejavnosti in malega gospodarstva«. V gospodarski zbornici se zavzemajo za delno subvencijo dviga in spremembo osnove za obračun socialnih prispevkov.