Uravnavajo vplive človeka

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Osrednja Gorenjska / torek, 4. januar 2022 / 16:52  

Ribiška družina (RD) Kranj je decembra organizirala zadnje vlaganje sulca in lipana v reko Savo pod geslom Z roko v roki za reko Savo in naravo. Predstavili so tudi najnovejšo pridobitev čuvajske službe – termo kamero za nočno opazovanje, ki omogoča učinkovitejši in varnejši nadzor vodotokov.

Kranj – Vlaganje lipana in sulca spada med vzdrževalna vlaganja, s katerimi ohranjajo in izboljšujejo stanje populacij avtohtonih vrst rib. »Obenem uravnavamo vplive človeka in v zadnjem času tudi napake naravovarstvene politike države, ki zaostaja za dejanskim stanjem na terenu,« je pojasnil Jure Meden, predsednik RD Kranj, in nadaljeval: »Ribiči namreč nismo nasprotniki vodnih ptic in vider, vendar pa v zakonodaji ni ustreznih varovalk, ki bi omilile njihov pritisk na avtohtone vrste rib, celo več, poskušajo omejiti edine ukrepe, ki so še na voljo in lahko ta pritisk blažijo, kot je na primer uporaba varovalne blazine vloženih šarenk, ki vsaj deloma razbremeni pritisk na avtohtone vrste.«

V Kranju vrsto let opažajo prisotnost vidre, kar je posledica dobrega gospodarjenja z vodami, ki ga izvaja RD Kranj, in kot naravovarstveniki so na njeno prisotnost ponosni. »Dejstvo pa je, da predstavlja tudi močan pritisk na populacije avtohtonih vrst, zlasti na populacijo sulca, ki je naš največji salmonid in kot tak predstavlja vrh prehranjevalne verige v vodi in je pomemben funkcionalen element ekosistema. Do pojava vidre spolno zreli sulci niso imeli naravnih sovražnikov. Vidre pa napadajo tudi največje primerke sulcev, a problem ni samo v ribah, ki jih vidra upleni, ampak da na eno uplenjeno ribo pride veliko število hudo poškodovanih rib, od katerih marsikatera pogine,« je poudaril Meden.

Z geslom, pod katerim je potekalo vlaganje sulca in lipana, so želeli poudariti dobro sodelovanje, ki je zadovoljivo za vse deležnike, in hkrati v največji meri ohranjajo vodne ekosisteme. »Savske in Gorenjske elektrarne nam vsakoletno namenijo določena sredstva, ki jih porabimo za skrb naših vodotokov, v okviru Hidroelektrarna Mavčiče je tudi uspešno delujoča ribja steza, ki jo vzdržujemo in varujemo ribiči,« je povedal in dodal: »Ni skrivnost, da elektrarne prekinejo migracijske poti in imajo tudi nekatere druge vplive, kot je sprememba habitata in nekaterih parametrov vode, vendar je treba biti pri ocenjevanju hidroelektraren izredno previden, kajti vsaka ima specifične lastnosti in vplive. Imajo pa tudi določene pozitivne vplive, povečajo na primer življenjski prostor sulca, ki se je uspešno naselil in uspeva v obeh akumulacijskih jezerih – v Zbiljskem in Mavčiškem jezeru.«

Problematika po besedah Medena ni enoznačna, presoja dejanskega vpliva hidroelektrarne pa zahteva poglobljeno analizo od primera do primera. »Kranjski primer dokazuje, da je možno uspešno sobivanje hidroelektrarn in avtohtonih vrst,« je sklenil.