Andrej Šarabon, Šentančan iz Podljubelja

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / petek, 26. november 2021 / 16:40  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (330)

Andrej Šarabon je po­stal eden od najvplivnejših ljudi, ki so odšli iz majhnega kraja v svet in vplivali tudi na razvoj ljubljanskega in s tem tudi slovenskega gospodarstva. Rodil se je 27. novembra 1860 v Podljubelju, ki se ga drži tudi ime Sveta Ana nad Tržičem. Bil je sin gostilničarja Jurija in matere Neže, rojene Supan.

Šentanska dolina pod Ljubeljem in Podljubelj sta dobila ime po cerkvi sv. Ane, ki je bila zgrajena pred petsto leti. Podljubelj se je včasih imenoval vas Sveta Ana. Cerkvica je že v rimskih časih bila prvi kraj pod strminami starega prelaza Ljubelj, kjer se cesta vsaj malo izravna in koder je mimo peljala pot čez Alpe. Po tej cerkvi, posvečeni zaščitnici popotnikov, se je do leta 1954 imenoval tudi sam kraj, ki danes nosi ime Podljubelj. Njegovo zgodovino je zaznamovala pot čez Ljubelj, pa tudi rudnik živega srebra ter podružnica taborišča Mauthausen na Ljubelju. Staro poimenovanje kraja se ohranja. Predvsem starejši domačini v Podljubelju in njegovi okolici pa še danes neredko uporabljajo ime Sveta Ana. Za ljudi, ki tu živijo, pravijo, da so Šentančani, je zapisal avtor knjige o kraju Jože Romšak.

Gospodarstvenik in mecen Andrej Šarabon je začel v Ljubljani kot trgovski pomočnik v velešpeceriji Ivana Perdana. Leta 1886 se je osamosvojil ter organiziral špecerijsko trgovino na veliko in malo na vogalu Njegoševe in Zaloške ceste.

Sčasoma je postal član odbora Trgovsko bolniškega in podpornega društva, uprave gremija (združenja oseb z enakim poklicem) trgovcev, upravniškega sveta Mestne hranilnice ljubljanske (1905–1915), upravniškega sveta in kasneje tudi predsednik Kmetske posojilnice, nadzorstva Deželne banke, upravni svetnik Strojnih tovarn in livarn, predsednik upravnega sveta tiskarne Merkur, kjer je bil med soustanovitelji. Bil je tudi svetnik ljubljanske občine, član Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo ter pivovarne Union (od leta 1926 do smrti 22. novembra 1941). Sodeloval je tudi pri Jadranski ter Trgovsko obrtni banki.

Med drugim je bil tudi prijatelj pisatelja Ivana Tavčarja. Kot vnet Slovenec se je trudil in leta 1907 mu je tudi uspelo, da je uprava gremija trgovcev prešla v slovenske roke. Vzgojil je veliko trgovskega naraščaja. Mecensko je podpiral slovenske znanstvene, umetniške in socialne ustanove, zlasti pa ljubljansko gluhonemnico.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Trstu se je 23. 11. 1747 rodil slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, naravoslovec, pesnik, kritik, prevajalec in mecen slovenske književnosti Žiga (Sigismundus) Zois, baron Edelsteinski. Od očeta je kupil železarno v Mislinji, nato dobil v dar donosno javorniško železarno in kupil Plavž na Jesenicah ter obrat v Mojstrani.

V Beogradu se je 23. 11. 1935 rodil profesor, publicist, vojaški častnik in obramboslovec Anton Žabkar. Osnovno šolo je obiskoval v Beogradu, kjer je družina živela do leta 1946. Gimnazijo z veliko maturo je končal 1954. leta v Kranju. V JLA je bil prvi in edini Slovenec doktor vojaških ved.

Župnija Kranj Šmartin spada med najstarejše na slovenskih tleh, saj je ohranjena listina, s katero je 24. 11. 1002 rimsko-nemški kralj Henrik II. Loškemu gospostvu freisinških škofov pridružil svojo posest Stražišče. Ta posest je bila tedaj tudi v cerkvenoupravnem pogledu že urejena. Oboje, tako naselje Stražišče kot župnija sv. Martina, pa je obstajalo že pred tem datumom darilne listine. Tako je leto 1002 le mejnik v več kot tisočletni zgodovini Stražišča in župnije Šmartin pri Kranju.

Jože Šlibar iz Kovorja pri Tržiču je 24. 11. 1961 v Oberstdorfu presenetil vse in s 141 metri popravil deset let star svetovni rekord v smučarskih skokih Finca Tauna Luira.

Na Češnjici pri Železnikih se je 26. 11. 1749 rodil pravnik Franc Jelenc. V letih 1802–1805 je bil direktor obnovljene Pravne fakultete v Innsbrucku.