Etika pogleda

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 22. november 2021 / 16:51  

V minulih stoletjih so znali avtorsko pisati in slikati le izbranci. Danes lahko piše in slika vsak, s pomočjo pametnega telefona »esemesa«, čivka, snema fotografije in gibljive slike … A zato še ni pisatelj, fotograf, filmar …

Pogled Petra Zeitlingerja

Pravijo, da je danes slika pomembnejša od besede. Mlade generacije so prežete z vizualnim, njihov pogled je spremenjen. Spremenjeni pogled so omogočili pametni telefoni in družbena omrežja. Kaj se nam torej dogaja? Ta fenomen nam odlično razloži sloviti avstrijski direktor fotografije Peter Zeitlinger, ki je v tej vlogi sodeloval tudi pri filmih Wernerja Herzoga in Ulricha Seidla, oktobra pa je v Gorici prejel filmsko nagrado Darka Bratina. »To, čemur rečemo gibljiva slika, film ali video, je naenkrat povsod okrog, postalo je last slehernika, je demokratizirano. To je super, ker lahko vsakdo dela lastne filme, selfije, lovi trenutke, jih pošilja prijateljem. Filmu se je zgodilo, kar se je zgodilo pisanju. Nekoč so znali pisati le duhovniki, bilo je elitno. Niti pisanje niti snemanje zdaj nista več stvar elite. A čeprav danes vsak zna pisati, le nekaj ljudi postane pesnikov ali pisateljev. Tako je tudi v filmu. Vedno je ključno to, kako vidiš svet, kako razmišljaš, reflektiraš svet. Če nekdo le gleda komercialne filme in televizijo, ne bo nikoli velik filmar. Bolj verjetno je, da bo dober filmar nekdo, ki nikoli ne gleda filmov. Saj vem, to ne obstaja. Če nekdo ne bi gledal filmov, reklam in televizije in se nato učil snemanja, bi bilo to zame zagotovo zanimivejše. Danes mladi odraščajo z zmedo podob, tako da bi bilo nujno vpeljati predmet Etika pogleda. To bi bil lahko način, kako se znebiti vseh teh smeti, v katerih plavamo. Moje upanje je iskanje biserov med smetmi. To je edini način, kako preživeti v vizualnem svetu. Toliko ljudi mi reče: 'Joj, veš, moj sin/hčerka dela tako dobre filme z iPhonom, ali misliš, da naj gre v filmsko šolo?' Odgovorim jim: 'To zdaj počne vsak, nič posebnega ni. Mora biti nekaj posebnega v tem, kako se loti dela, mora prinesti nekaj več v film od le reprodukcije resničnosti.' Vedno bo le peščica takšnih, ki bodo znali narediti več od reprodukcije resničnosti. Lahko se tega do neke mere naučiš, vendar na koncu nima veze z veščino, s tehnologijo … Vsakomur bi predlagal, naj za en teden izklopi Instagram in gleda v naravo. Spremenil se bo. Ali pa gre do morja, se vozi z ladjo, odstrani vse vizualne odpadke. To te opere in postaneš drugačen. Sam ne gledam televizije, telefon uporabljam samo za službene zadeve. Instagram se mi zdi samo past, izogibam se mu. Mislim, da mu je treba za vsako ceno pobegniti. Včasih se mi zazdi, da bi si naredil Instagram, da bi lahko poslal kakšno sliko iz filmov ali snemanj prijateljem, ampak tako ali tako ne bi nihče pogledal. Vsi gledajo le sebe.« (Vir: MMC RTV SLO)

Slovenska direktna

Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Nepalu po prvenstveni smeri, ki sta jo poimenovala Slovenska direktna, osvojila 6680 metrov visoki vrh gore Tsoboje. Po osvojitvi vseh osemtisočakov se pozornost alpinistov usmerja tudi na druge gore v Himalaji, ki so sicer nižje od magičnih 8000 m, a nič manj izzivalne in enkratne. Je na osemtisočakih sploh še mogoča kakšna prvenstvena smer? Luka Stražar: »Vsekakor, zagotovo je še veliko prostora za ideje na osemtisočakih. Tukaj ne gre za neko izčrpanost teh gora v smislu idej, gre bolj za problem sobivanja dveh svetov. S svetom komercialnih odprav z vsem svojim ustrojem in načinom delovanja, veliko logistiko, kar vpliva na dogajanje na gori. In to mogoče pomeni, da je na gori vse manj prostora za nekoga, ki ima pristop, kot ga zasledujemo mi. Torej v alpskem slogu, s čim manj opreme, da narediš vse sam. Kako boš sicer šel po normalni smeri na Everest z namenom, da boš naredil vse sam, če so tam gruče ljudi, če so tam napete vrvi, če so tam višinski šotori. Tudi če si sam opravil, ne moreš zanikati tega, da si imel možnost se zvaliti v neki šotor tam.« (Vir: MMC RTV SLO)

V Glasgowu le kompromis

Kakšen pa je izid podnebne konference v Glasgowu? Izkazalo se je, da je imela jezična Greta Thunberg prav: da je bilo vse skupaj en velik »bla bla bla«. Naša klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pa dodaja: »Očitno so lobisti fosilnega posla, ki jih je kar mrgolelo na konferenci in ki so jo seveda delno tudi sofinancirali, bili uspešnejši kot veliko manj zastopana preostala civilna družba.« Kitajska, Indija in druge države, zlasti tiste na južni polobli, bodo v svojih termoelektrarnah še naprej kurile na milijone ton premoga. Izpuste bodo sicer zmanjševale, a prepočasi in premalo radikalno. Pričakovati je, da bodo podnebne katastrofe v prihodnjih letih še bolj pogoste in še močnejše. Bomo radikalno ukrepali šele takrat, ko bo prepozno?