Tone Čufar in začetek s »pastirsko gimnazijo«

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 21. november 2021 / 21:45  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (329)

Na Jesenicah se je pri Markežu na Murovi 15. novembra 1905 rodil pisatelj, pesnik in dramatik Tone Čufar. Oče je bil tovarniški mizar. Večkrat so se selili in se ustalili v hišici pod Mežaklo.

Med prvo svetovno vojno je šel za pastirja k stricu na planino Slamniki nad Bohinjsko Belo. Tu je prebil tri vojna leta, potem je šel za pastirja k Mlinarju v Rateče. To pastirsko dobo je imenoval »pastirska gimnazija« ali »boljša realka«. Po končani vojni se je vrnil k staršem, hodil v šolo, pomagal pri voznikih, zidarjih in tesarjih in se konec leta 1920 začel učiti pri mizarskem mojstru Andreju Čuferju na Savi. Obenem je hodil v triletno tovarniško šolo in bil izvrsten risar. Po pomočniškem izpitu se je vpisal na Tehniško srednjo šolo v Ljubljani in se zaposlil na Jesenicah v železarni kot mizarski pomočnik.

Že kot vajenec je začel opisovati svoje trpljenje in trpljenje tovarišev. Veliko je hodil med delavce, sodeloval pri kulturnih prireditvah in pomagal organizirati delavstvo. Leta 1928 so uprizorili njegovo prvo dramsko delo Jutranja molitev. Za delavski oder je napisal dramo Polom (1934), sledili sta komedija Ameriška tatvina in drama Tragedija v kleti (obe v letu 1935). Nepričakovani honorar iz Amerike mu je leta 1932 omogočil, da je lahko živel v Ljubljani in Mariboru kot poklicni pisatelj. V revijah Enotnost, Svoboda, Književnost, Ljubljanski zvon in drugod je objavljal proletarske pesmi revolucionarne vsebine kot Železobeton, Pionirji novega sveta itd.

Težišče njegovih izpovedi je v avtobiografski in socialni črtici ter noveli. Postal je član tedaj ilegalne Komunistične partije, zaradi česar so ga leta 1936 obsodili na leto dni zapora. V zaporu je napisal grotesko Mali Babilon (1939) in nekaj novel (Gospa iz barake, Marija bi rada živela idr.), ki sodijo med njegova najboljša dela. Leta 1976 je izšlo njegovo zbrano delo.

Iz ječe je šel v Maribor, kjer je pisal in bil aktiven v delavskih društvih. Kmalu po izbruhu vojne se je preselil v Ljubljano, kjer je pod izmišljenim imenom Karol Štrukelj živel pri čevljarju Andreju Vovku na Mestnem trgu in se posvetil ilegalnemu delu pri OF. Fašisti so ga odkrili in odpeljali v internacijo v Gonars. Ko so ga pripeljali nazaj v Ljubljano in ga v Šentvidu nameravali predati gestapovcem, da bi ga poslali v taborišče v Begunjah, je bil med poskusom pobega ustreljen. Umrl je 11. avgusta 1942 v Ljubljani.

Njegovi poslovilni pismi staršem in dekletu sodita med najpretresljivejša pričevanja v obdobju NOB. Po osvoboditvi so svojci njegovo truplo prepeljali na jeseniško pokopališče.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Stari Loki v Škofji Loki se je 15. 11. 1857 rodil slovenski tržaško-koprski škof Andrej Karlin. Bil je zadnji slovenski škof v Trstu. Papež ga je razrešil odgovornosti za vodstvo tržaško-koprske škofije 1. decembra 1919, kot so to zahtevali tržaški fašisti.

Na Bledu se je 15. 11. 1925 rodil pisatelj, kipar in zgodovinar Tone Svetina. Obsežen roman Ukana je doživel izreden uspeh pri bralcih. Umrl je 14. 4. 1998 na Bledu.

V Krnici pri Gorjah pri Bledu se je 16. 11. 1828 kočarju Janezu in Neži, rojeni Markl, rodil zdravnik Andrej Švegel, brat enega najuspešnejših diplomatov slovenskega rodu barona Jožefa Schwegla. Njegov oče je bil lovski čuvaj Anton Svetina, mati pa Marjeta, rojena Jereb.

V Solkanu se je 19. 11. 1898 rodil slovenski filozof in alpinist Klement Jug. Smrtno se je ponesrečil v Triglavski severni steni 11. avgusta 1924, ko je sam poskusil preplezati prvenstveno smer, ki se zdaj po njem imenuje Jugov steber.

Dom na planini Kofce (1488 m n. m.) na južnem pobočju Košute so odprli 20. novembra 1927. Partizani so ga leta 1944 požgali. PD Tržič je leta 1948 prevzelo nekdanjo zasebno Primožičevo kočo in jo odprlo kot planinsko postojanko.