Trenutki, ujeti v maketah

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Editors Choice / sobota, 13. november 2021 / 11:16  

Kamničan Igor Grabnar v natančno izdelanih maketah poustvarja ključne trenutke slovenske zgodovine.

Igor Grabnar se z izdelovanjem maket ukvarja že vse življenje. Najprej so njegovo zanimanje pritegnile miniaturne železnice, v zadnjih letih pa se resno posveča izdelovanju maket, ki poustvarjajo nekatere ključne zgodovinske dogodke. Tako je denimo ob nedavni tridesetletnici Slovenije razglasitev samostojnosti na Trgu republike v Ljubljani »ujel« v maketi, ki jo je izdelal posebej za to priložnost in je trenutno na ogled v državnem zboru, že okoli novega leta pa si jo bo mogoče ogledati tudi v Kamniku.

Pomaga si z načrti in fotografijami

Odlika Grabnarjevih maket je njihova realističnost. Tako je le za izdelavo načrta porabil cel mesec, v pomoč pa so mu bile fotografije in načrti ter drugi podatki, ki jih je dobil v parlamentu, ki predstavlja tudi osrednjo zgradbo njegove makete. »Vse smo poskušali narediti čim bolj tako, kot je bilo leta 1991. Tako je na primer tudi reflektorska luč, ki je osvetljevala dogajanje, takšna, kot je bila takrat, na trgu pa je tudi na maketi še parkirišče, kot je bilo nekoč. Na srečo je bilo narejenih veliko fotografij, ki so nam bile v pomoč,« pravi Igor Grabnar, ki dodaja, da je bilo več težav s samo sceno prireditve, saj se z videoposnetkov marsičesa ne da razbrati. »V tem delu mi je bil v pomoč eden od glavnih organizatorjev dogodka, ki mi je povedal, kje na trgu je stala vojska, kje so bili politiki in drugi gostje pa tudi kje so stali snemalci, fotografi, novinarji in drugi. Ob pripravi na izdelavo makete sem izvedel toliko podatkov o tej prireditvi, kot jih zagotovo sicer ne bi nikoli, če se je ne bi lotil.«

Maketa vsebuje kar dva tisoč figur različnih oseb, za izdelavo pa je potreboval približno tri mesece. V prihodnje namerava dodati približno še enkrat toliko figur, s čimer bo tudi maketa ponazarjala približno takšno množico, kot se je ne Trgu republike zbrala 26. junija 1991 zvečer.

Za izdelavo maket uporablja različne materiale, od plastike, lesa, kovin do finega prahu z makadamskih cest, ki mu služi za poti na maketah. V pomoč mu je tudi sodobna tehnologija, predvsem laserski razrez, ki mu omogoča natančno izdelavo različnih objektov, posamezne elemente pa tudi natisne s 3D-tiskalnikom. Predvsem figure in druge predmete kupi, marsikaj pa izdela tudi sam.

Makete kot učni pripomoček

Da so njegove makete zgodovinsko točne, redno sodeluje s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, pri izdelavi pa mu pomagajo še Avgust Starovašnik, Andrej Beranek, Miha Mav, Tjaša Mrhar, Helena Dobrovoljc in Dragica Markun. Slednja vodi Kulturno društvo Hiša čez cesto v Miljah, kjer je večina maket tudi razstavljenih. Ker pa že zmanjkuje prostora, Markunova in Grabnar upata, da se bo za makete kmalu našel primernejši, večji prostor.

Igor Grabnar je namreč poleg več drugih izdelal že 13 maket zgodovinskih dogodkov, dve sta še v izdelavi, dodal pa jih bo še nekaj. Skupaj bodo predstavljale zaokroženo celoto zgodovine na območju Slovenije vse od koliščarjev 3500 let pred našim štetjem do današnjega časa. V maketah je zajel znane slovenske gradove, čas Ilirskih provinc pa tudi Prešerna in Cankarja, v načrtu pa ima izdelavo makete, ki bo prikazovala Trubarjev čas, obdobje druge svetovne vojne, lotil pa se bo tudi natančnega posnetka slovenskih toplarjev, pod katere bo umestil dogajanje, povezano s slovenskimi običaji in navadami. Trenutno pa se največ ukvarja z izdelavo makete, ki bo prikazovala preboj na Kolovrat v času prve svetovne vojne. »Maketa bo v dolžino merila skoraj tri metre, šlo pa bo za točno rekonstrukcijo takratnega napada nemške vojske. Da bo maketa zgodovinsko pravilna, so mi na pomoč priskočili v kobariškem muzeju,« pravi Grabnar, ki prav v zgodovinskih maketah vidi precejšen potencial. »Mislim, da takšne makete zanimajo večji krog ljudi, saj prikazujejo zgodovinske trenutke in so lahko tudi dober učni pripomoček za učence osnovnih šol pa tudi za starejše, ki jih zanima zgodovina.«