Bill Bryson, Človeško telo, Vodnik za stanovalce, prevedel Samo Kuščer, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2021, 472 strani / Foto:

Človeško telo

»Ko sem v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v Ameriki hodil na gimnazijo, nam je profesor biologije povedal, da bi lahko vse kemične snovi, ki sestavljajo človeško telo, v specializirani trgovini kupili za 5 dolarjev ali nekaj takšnega. Zaprepaden sem bil ob misli, da bi lahko kaj tako mozoljastega, kot je bila moja malenkost v tistem času, naredili skoraj zastonj.« / »Sestavljeni smo iz sedem milijard milijard milijard (7.000.000.000.000.000.000.000.000.000 ali sedem kvadrilijard) atomov. Nihče ne ve, zakaj si teh sedem milijard milijard milijard atomov tako nujno želi sestaviti prav nas. Konec koncev gre za brezumne delce, ki niti ne razmišljajo niti nimajo konkretnih cilje. In vendar v roku našega življenja gradijo in vzdržujejo neštete sisteme in strukture, potrebne za naše delovanje, zato, da smo to, kar smo, da smo takšne oblike ter da uživamo v enkratnem in izjemno zadovoljivem stanju, ki mu pravimo življenje.« / »In kako proslavljamo ta svoj veličastni obstoj? Večinoma tako, da se čim manj telesno naprezamo in čim več jemo. Le pomislimo na vso ničvredno hrano, ki jo goltamo, in neskončne ure, ki jih preživimo bolj ali manj negibno pred svetlečim zaslonom. In vendar telo skoraj čudodelno poskrbi za nas, črpa hranilne snovi iz raznovrstnih živil, ki si jih tlačimo v usta, in nas cela desetletja nekako drži skupaj, na splošno v kar precej dobrem stanju. Nadvse dolgo traja, da storimo samomor z neustreznim načinom življenja. Tudi ko počnemo vse nepravilno, nas telo vzdržuje in ohranja. Večina med nami tako ali drugače to potrjuje. Pet šestin kadilcev nikoli ne zboli za rakom pljuč. Večina ljudi, ki naj bi imeli vse pogoje za srčni infarkt, ga ne doživi nikoli. Ocenjujejo, da vsak dan do pet naših celic postane rakavih, naš imunski sistem pa jih prepozna in ugonobi. Le pomislite na to. Več desetkrat na teden ali krepko čez tisočkrat na leto se nas loti najbolj strašljiva bolezen našega časa, telo pa nas vsakokrat reši pred njo. Seveda se zgodi, da se rak razvije v kaj resnejšega in nas morda celo pokonča. A če gledamo v celoti, je takšno obolenje redko: večina celic v telesu se brez napak deli večmilijardkrat. Rak je morda sicer res pogost vzrok smrti, ni pa pogost dogodek v življenju.«

Navajam samo tri odlomke iz te berljive in poučne knjige. Lahko jo beremo kar tako ali pa kot »vodnik« za boljše upravljanje naših teles. Žal pa tudi zelo pazljivo branje in še bolj zavzeto ravnanje z našim telesom ne spremeni njegove končne usode …

×