Jože Dežman (levo) in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca / Foto: arhiv Državnega sveta RS, Milan Skledar

Boj za pravico do groba še ni končan

Državni svet in Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč sta pripravila posvet o vojnih grobovih, pokopališčih in grobiščih z namenom spodbuditi dialog in nadaljnji razvoj raziskovanja, urejanja in vzdrževanja slovenskih vojnih grobov in grobišč.

»Šeststo evidentiranih vojnih grobišč in več kot sto še neraziskanih vojnih morišč je za Slovenijo veliko kolektivno breme in dolžnost nas politikov je, da na dostojanstven in spoštljiv način zapremo enkrat za vselej to moreče poglavje,« je v uvodnem nagovoru med drugim poudaril predsednik državnega sveta Alojz Kovšca in dodal: »V današnjih dneh še vedno poteka ideološki boj med desnimi in levimi – boj za pravico do groba. Kako zelo nesmiseln je ta boj, priča dejstvo, da v resnici ni primerno poskrbljeno ne za grobove enih ne drugih.«

Kot je na posvetu pojasnil Janez Žakelj, državni sekretar na ministrstvu za obrambo, državi skrb za pokop in pravico do groba in imena nalagajo številni pravni akti in mednarodne obveznosti. Država mora zato po njegovem v okviru sklenjenih mednarodnih pogodb poskrbeti za pokopališča in grobove tujih vojakov na naših tleh, prav tako pa mora biti poskrbljeno za obeležja in grobove naših žrtev, ki so pokopani v tujini. »Žal v preteklost na tem področju ni bilo storjeno vse potrebno, zato se spopadamo s pomanjkljivimi evidencami in številnimi vprašanji, ki se tičejo grobov partizanov, ujetnikov, taboriščnikov, zapornikov, padlih v prvi in drugi svetovni vojni in vseh drugih žrtev, prav tako pa tudi proces odkrivanja prekritih grobišč še ni končan. Tudi zato, da se naredi bistven korak naprej, je vlada leta 2021 ustanovila Upravo za vojaško dediščino pri Ministrstvu za obrambo, ki bo med drugim skrbela za vojna grobišča in grobove,« je pojasnil Žakelj.

Rok Šteblaj, v. d. generalnega direktorja novoustanovljene Uprave za vojaško dediščino, je pojasnil, da bo ta prevzela naloge, ki so jih prej opravljala tri ministrstva. Opozoril je, da je področje vojnih grobov in vojnih grobišč zelo obsežno, prav tako pa so vidni znaki neenotnega in neažurnega urejanja problematike. »Gre za več kot dva tisoč lokacij po Sloveniji in tujini, kjer so pokopani naši državljani. Uprava je svoje delo najprej usmerila v pregled in urejanje podatkov v registru vojnih grobišč in prenos na enotno elektronsko platformo, pripravlja se tudi pregled stanja, ki bo podlaga za predvidljive in usmerjene načrte vzdrževanja in obnov vojaških grobov v naslednjih letih. Veliko dela upravo čaka pri vpisovanju grobišč v register vojnih grobišč. Pri njihovem delu bo nujno dobro sodelovanje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter z lokalnimi skupnostmi. Prav tako bo nujno povezovanje s strokovnimi institucijami,« je dejal Šteblaj.

Na posvetu je bilo predstavljenih tudi nekaj strokovnih prispevkov na temo raziskovanja in urejanja vojnih grobov in vojnih grobišč. Peter Mikša je predstavil projekt nove podatkovne in prostorske baze prikritih vojnih grobišč kot podlage za upravljanje registra vseh vojnih grobišč. Marta Rendla z Inštituta za novejšo zgodovino je spregovorila o krajih smrti in krajih grobov v zbirki podatkov o žrtvah druge svetovne vojne in poudarila, da so ti podatki o žrtvah slabše raziskani. Robert Peskar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je predstavil vojna in povojna grobišča v luči varstva in ohranjanja kulturne dediščine, zlasti v luči evidentiranja grobišč kot kulturne dediščine.

Jože Dežman, avtor knjige Pravica do groba, je med drugim poudaril nezanesljivost številk, s katerimi imamo opravka pri doslej znanih podatkih o žrtvah prve in druge svetovne vojne na slovenskih tleh, in poimenovanja žrtev z imeni in priimki. Poudaril je, da so točke temeljnih odnosov med živimi v odnosu do vojnih grobišč in grobov revizija, raziskava, varovanje, urejanje in dialog. »Pri tem imajo veliko vlogo in odgovornost vse stroke in vanje bo treba investirati, da bodo lahko opravile potrebe raziskave za nadaljnje razčiščevanje odprtih vprašanj vojnih grobov in vojnih grobišč,« je apeliral Dežman.

Oddajte svoj komentar

Kranj 1°

oblačno
vlažnost: 94 %
veter: SV, hitrost: 11 km/h

2/13

nedelja

-3/15

ponedeljek

-2/14

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

PRIREDITVE / Spodnji Brnik, 24. marec 2024

Ob materinskem dnevu

PRIREDITVE / Adergas, 24. marec 2024

Lep materinski dan

PRIREDITVE / Predoslje, 24. marec 2024

Mama je ena sama

GLEDALIŠČE / Breznica, 24. marec 2024

Premiera predstave Čarovnice

PRIREDITVE / Preddvor, 26. marec 2024

Predstavitev Podbreške potice

IZLETI / Kranj, 29. marec 2024

Na jadranske otoke

IZLETI / Kranj, 5. april 2024

Na ogled Primorske

OBVESTILA / Kranj, 14. april 2024

Srečanje invalidov MDI Kranj

 

 
 

 

 
 
 

Kranj diha z vojašnico / 14:25, 22. marec

Dežman, katera vlada do sedaj vas ni nategnila? OK, ta tolpa kriminalcev je razred zase, to je res...

Že zdaj učenje materinščine / 14:24, 22. marec

Omogočili pouk bosanskega jezika? Kakšen poseben razlog? V Sloveniji pač uradni jezik Slovenščina !!
Zaenkrat še !

Protestno pismo zaradi uničenja grba Republike Slovenije / 14:21, 22. marec

Hobič in Hribovšek, a nimata nobenega pametnega dela??

Kje bi bilo medvedki Mici bolje / 14:20, 22. marec

Teli nevladniki in razni paraziti na davkoplačevalskem denarju so pametni ja...Medota bi rešili iz ujetništva in ga preselili v zavetišče?! ...

Kranj diha z vojašnico / 22:55, 20. marec

Migranti bojo vsaj rodnost popravli, vlada te pa na suho nateguje ;)

Kranj diha z vojašnico / 20:58, 20. marec

Bojim se, da bodo na koncu v teh lepih hangarjih poležavali ilegalni migranti. Okoli novega leta se je omenjalo tudi Kranj, kot možni center...

Sprava bo, sprave ne bo / 10:47, 20. marec

Slovenci nismo preveč inteligentni narod. Dokaz so dogodki par let pred 2.sv vojno, med vojno in vsaj 15 let po vojni. V Franciji so izvenso...