Bogastvo okusov

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Mainslider_za_GGedit / sreda, 27. oktober 2021 / 09:57  

V Osnovni šoli Škofja Loka-Mesto so se ob letošnjih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine posvetili hrani in bogastvu okusov skozi čas.

V sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine, ki so letos potekali od 25. septembra do 9. oktobra, so tudi na OŠ Škofja Loka-Mesto pripravili vrsto aktivnosti na letošnjo temo »Dober tek!«. Dejavnosti je na kratko predstavila pomočnica ravnateljice Elizabeta Proj.

Že učenci prvih razredov so spoznavali, da uživanje različne hrane pomaga ohranjati zdravje. Ob zgodbici Bonton gospe Malice so se seznanili s spoštljivim ravnanjem s hrano. Zapisali oziroma narisali so recept za izdelavo palačink in jih tudi sami spekli ter jih na koncu pojedli ob kompotu, ki so ga prav tako pripravili sami. Drugošolci so obiskali šolski vrt in spoznavali zelišča. S pomočjo učiteljic so pripravili svojo čajno mešanico. Za čajanko ob svečkah v učilnici so skuhali čaj, ki so ga sladkali s stevijo in tako spoznali zanje novo sladilo. Učili so se tudi kulture prehranjevanja ob zgodbi Pika na čajanki. V čajanki so uživali tudi tretješolci, pripravili so še pogrinjke in zdrave malice: kruh z marmelado ter pekli zeliščne piškote. Četrtošolci so obiskali delavnice na Loškem gradu in s pomočjo razstavljenih predmetov spoznali črno kuhinjo in opremo kuhinje nekoč. Spoznavali so tudi slovenske narodne jedi po posameznih pokrajinah. Z učenci petih razredov so se pri pouku pogovarjali o prehrani vojakov in civilnega prebivalstva v času prve svetovne vojne ter o prehranjevalnih navadah nekoč in danes.

Tematiki hrane so se posvetili tudi učenci predmetne stopnje. Pri pouku gospodinjstva so izdelali loški in dražgoški kruhek, pri čemer so za loškega uporabili model šole, dražgoškega pa so oblikovali ročno – vsak je izdelal srček in ga okrasil. V okviru naravoslovnega dneva so učenci pekli kruh. Vsak razred je zamesil hlebček mešanega rženega ali ajdovega kruha, obenem pa so zamesili testo iz bele moke, iz katerega so potem oblikovali vsak svojo žemljico, štručko, bombetko, kifeljc ... Seznanili so se s tudi s pomenom belega kruha v preteklosti in ugotavljali, da danes bel kruh ni več simbol bogastva. Lotili so se tudi priprave tradicionalnega slovenskega kosila – skuhali so obaro in ajdove žgance ter ocvrli krhke flancate. »Učenci so bili navdušeni nad starimi slovenskimi jedmi, tudi tisti, ki so jih jedli prvič.«