Bodi moja sestra!

Za plotom življenja, 2. del

»Še dobro, da je oče že spal, sestra pa tudi. Krvava oblačila sem namočila v loncu, ki smo ga uporabljali za pranje. Potem sem se zavlekla na žimnico in poskušala zaspati. Nisem mogla. Toliko sem že vedela o 'rožicah in čebelicah', da sem se bala tudi, da sem zanosila.«

Življenje je Zvonko utrdilo, naredilo jo je tudi trmasto. Še danes »znori«, ko jo kdo vpraša, zakaj posilstva ni prijavila. Na vso moč jo jezi, ko pomisli, kako naivni in nevedni so ljudje! Konec šestdesetih let so bili drugi časi! Komu bi se lahko pritožila? Nikomur. S prijateljico o grozljivi izkušnji nista niti govorili, ker ju je bilo preveč sram. Če bi vrstniki izvedeli, bi se kvečjemu smejali. Oče enega od posiljevalcev je delal v Snagi. Če bi Zvonka preveč opletala z jezikom, kdo ve, morda bi njen oče izgubil službo ...

»A ni bilo vse tako črno, kot se mogoče sliši. Slišala sem, da na tečaj karateja vpisujejo tudi dekleta. Takoj, še isti dan, sem se prijavila. Eden od vaditeljev je dekleta učil še drugih borilnih veščin. Sicer nisem imela denarja, a je za obe plačala prijateljica. Za tečaj sem navdušila tudi druga dekleta. Nazadnje ga je obiskoval ves razred, razen dveh, ki sta bili vozačici.

Malo pred polnoletnostjo sem spoznala trenerjevega prijatelja. Zdelo se mi je, da mora biti vreden vsega spoštovanja. Bila sem v letih, ko so me fantje odbijali, za zrele moške pa se mi je zdelo, da mi ne morejo biti nevarni. Borut, s katerim smo se družili na treningu, pa sploh ne. Nekoč smo bili na nekem tekmovanju. S kombijem nas je razvozil po domovih, mene je razložil pred našim blokom zadnjo. A preden bi se to zgodilo, me je vprašal, ali greva še na eno pivo. Da mu je dolgčas, ker je sam doma. Nič hudega sluteč sem pristala. Ne vem, morda mi je kaj stresel v pivo, morda se me je le tako hitro prijelo, a po drugi steklenici se nisem več branila. Z menoj je lahko počel, kar je hotel. Posilstva se niti ne spomnim dobro, vem le, da niti ni bilo neprijetno. Tudi zato sem bila na neki način počaščena, ker sva ga nekajkrat še ponovila. Žal so bile posledice najinega igračkanja krute: zanosila sem. Zanimivo, da je bilo meni takrat čisto vseeno. Nekako sem si predstavljala, da se bova z Borutom poročila in srečno živela do konca življenja. Ko sem mu zaupala veselo novico, mi je povedal, da ne bo šlo, ker ima že 52 let. Dvainpetdeset! Številka me je prizemljila. Na kakšno pedofilijo nisem pomislila, saj se je kar nekaj mojih vrstnic poročilo pri 17 letih. Spomnim se, da je bil torek, ko me je prišel iskat s kombijem in me odpeljal v Zagreb. V neki lepi hiši nedaleč stran od središča mesta naju je sprejel gospod v beli halji. Dal mi je injekcijo in mi očistil maternico pri polni zavesti. Bila sem brez volje in tako otopela, da se niti ne spomnim, da bi kaj čutila. Domov sva se vrnila v tišini. Vedela sem, da se ne bova več videla. Kljub vsemu mi je bilo precej hudo. Čeprav sem prisegla, da se me noben moški ne bo nikoli več dotaknil, sem se ob prvi priložnosti ponudila prvemu, ki je bil prijazen z menoj. Sama sebi sem se gnusila.

Pri dvajsetih sem se zaposlila. Nekje sem prebrala, da lahko ženske, ki so imele splav, brez težav seksajo, ker so postale neplodne. Takrat mi je bilo še čisto vseeno, ali bom imela kdaj otroke ali nikoli. Priložnosti za seks sem imela veliko. V tovarni, kjer sem delala, so imeli mojstri navado, da so ženske vodili v skladišče. Z obljubo, da bodo dobile boljše delovno mesto, so z njimi počeli marsikaj. Tako nizko se nisem nikoli spustila.

Potem sem si na delovnem mestu zlomila nogo. Predlagali so mi, da začasno opravljam delo vratarja. Raje to, kot da bi sedela doma in gledala v zrak. Nisem imela veliko dela: beležila sem prihode in odhode, se prijazno nasmihala poslovnim partnerjem, ki so prihajali k direktorju na obisk. Ob točno določenih urah pa sem morala prvemu, ki je prišel mimo, pregledati osebne stvari, da s seboj ni odnesel česa, kar ne bi smel. Nekoč sem pri nekem uglednem sodelavcu, bil je tudi predsednik sindikata, našla moško jopo, v kateri je bila kuverta, na kateri je bilo izpisano ime nekega drugega, v njej pa je bilo nekaj bankovcev. Bolj, kot je trdil, da mu je denar nekdo podtaknil, manj sem mu verjela. Prišli so miličniki in ga odpeljali. Šele čez čas je prišla resnica na dan: res so mu podtaknili denar! Zaradi krivice, ki sem jo naredila, imam še danes slabo vest.

Na srečo mi ta sodelavec ni zameril. Ko sem se po zelo ponesrečeni zvezi ločila (z možem nisem želela biti intimna), me je poiskal in mi veliko pomagal. Ne vem, kaj mi je bilo, nisem cenila njegove dobrote.

Želela sem živeti življenje brez obveznosti, kot ptiček na veji. Imela sem stanovanje, ki sem ga dobila od tovarne, kjer sem delala, dovolj denarja za uživanje, lepe obleke, čevlje, kozmetiko. S prijateljico sva hodili na plese, včasih tudi kaj popili. Bila sem z različnimi moškimi, a nikoli nisem nič občutila. Če še niste sami doživeli, kako to je, ko je telo neodzivno in hladno, ne veste, kako to boli.

Stara sem bila 42 let, ko sem spet srečala nekdanjega sodelavca. Nisem ga prepoznala, on me je takoj. Bil je čisto na tleh, saj je od takrat, ko je hkrati izgubil ženo in hčerko, minilo komaj leto dni. Bilo ga je strah samote – tako kot mene. Predlagal mi je, da se preselim k njemu. Bova kot brat in sestra, le sama ne bova. Res sem to naredila. Petnajst let nama je bilo zelo lepo. Vse sva skupaj počela, le v postelji se nisva družila. Brez težav sem šla za vogal s komer koli, a z njim – ne. Preveč sem ga spoštovala in imela rada. Potem sem izgubila še njega. Samomor. Ni mogel prenesti, da je ostal brez žene in hčerke.

Nato sem srečala Gabrijelo. Dve osamljeni duši, dve ranjeni telesi. Vprašala sem jo, ali bi bila moja sestra. Pristala je. 'Bolje to, kot pa da v samoti tulim med štirimi stenami in nimam nikogar, ki bi mi v najtežjih trenutkih stal ob strani,' mi je odgovorila.«

(Konec)

Oddaj svoj komentar

Kranj 0°

oblačno
vlažnost: 97 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

2/2

nedelja

-1/5

ponedeljek

-5/2

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

SEJMI / Bled, 5. december 2021

Sejem rabljene smučarske opreme

PRIREDITVE / Škofja Loka, 5. december 2021

Miklavževanje na Mestnem trgu in po Zoomu

GLASBA / Slovenski Javornik, 5. december 2021

Ta veseli čas prihaja ...

OBVESTILA / Kranj, 6. december 2021

Obvestilo Društva upokojencev Kranj

PRIREDITVE / Škofja Loka, 6. december 2021

Izložbe domišljije: prodajne razstave umetnikov in rokodelcev

OBVESTILA / Kranj, 7. december 2021

Občni zbor AMD Kranj

PRIREDITVE / Zgornja Besnica, 9. december 2021

Smukanje rib

SEJMI / Stražišče, 10. december 2021

Praznična Stražiška tržnica

 

 
 

 

 
 
 

Dan, odprt za kulturo / 19:47, 4. december

Pa zažiganje križa na Strunjanu, pa vleka prašičjega trupla po Ljubljani, pa podgana v naročju Marije...

Zgodnji začetek smučarske sezone / 01:26, 4. december

Vsa čast garačem in optimistom na smučiščih.

Na Jezerskem veter podrl novoletno drevo na vozila / 23:56, 3. december

Še dobro,da ni nobene škode

Dan, odprt za kulturo / 18:06, 3. december

Poglejte, če bi imela kultura kot taka kakšno vrednost, Slovenci danes ne bi bili razdvojeni. A ponovim?Samo spomnite se pasje dojilje, ki j...

Z znamko se ne strinjajo / 12:58, 3. december

Primož! Danes je Prešernov rojstni dan. Kako že pravi: Le čevlje sodi naj Kopitar. Saj razumete, kajne? Mitja Ribičič, 1984: (...) Balantič ...

Z znamko se ne strinjajo / 12:35, 2. december

Razumem g.Kindlhoferja. Nemci so bili 520 let gospodarji na Kranjskem in jim ni uspelo dvigniti Slovence na višji intelektualni nivo. Za raz...

Z znamko se ne strinjajo / 10:40, 2. december

Kljub temu, da ga potomci belih in cerkveni propagandisti kujete v nebo, nek presežek pesnika ni bil. Skrajno mračnjaški in neprivlačen lik....