Raziskuje sodobno ženskost

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Editors Choice / torek, 12. oktober 2021 / 12:38  

Kratki animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić je na vodilnem britanskem festivalu kratkega filma Encounters 2021 v kategoriji animiranega filma prejel posebne omembe žirije. Medvoščanka je navdih zanj dobila v knjigi Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače. V Sloveniji bo premierno na ogled na Festivalu slovenskega filma 14. oktobra v Portorožu.

Medvode – Urška Djukić je Medvoščanka, ki zadnja leta živi v Ljubljani. Je režiserka, scenaristka, montažerka ... O sebi pravi, da je radovedna ženska, ki raziskuje svet. In je vse bolj prepoznavno ime v svetu filma. Njena dela so bila že večkrat nagrajena.

Nazadnje je kratki animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje na vodilnem britanskem festivalu kratkega filma Encounters 2021 v kategoriji animiranega filma prejel posebne omembe žirije. »Babičino seksualno življenje je neverjetno močan film, ki spodbuja gledalca k razmišljanju. Popolna kombinacija zahtevne teme je predstavljena v igrivem slogu. To bo eden tistih filmov, ki si jih bomo zapomnili za zmeraj,« je žirija zapisala v obrazložitvi. Scenarij za film sta napisali režiserka Urška Djukić, ki je film tudi zmontirala, in Maria Bohr. Korežiserka in animatorka je Emilie Pigeard, glasove so posodili Doroteja Nadrah, Jure Henigman, Mara Vilar, Božena Zabret in Bojana Ciglič. Skladatelj glasbe je Tomaž Grom, zvok pa je oblikoval Julij Zornik. Festival Encounters 2021 je potekal od 1. do 30. septembra na spletu, film pa je imel britansko premiero hkrati s svetovno premiero na festivalu v kanadski prestolnici Ottawa, enem najstarejših in največjih festivalov animiranega filma. Djukićeva je navdih za tematiko dobila v knjigi Milene Miklavčič z naslovom Ogenj, rit in kače niso za igrače. »Ta knjiga je prva antropološka raziskava zgodovine intimnih odnosov na Slovenskem. Glede na odzive, ki jih film že sedaj dobiva od festivalskih selektorjev, je njena vsebina pomembna za cel svet. Pretresena ob branju sem takoj vedela, da je to ena pomembnejših tem, ki jih razkriva 21. stoletje. To je namreč naša polpretekla zgodovina, ki je ponekod še kako živa. To se vidi ob pospešeni rasti konservativnih idej, ki smo ji priča danes po svetu in včasih tudi doma. Vsake toliko se tudi pri nas, v okolju, ki naj bi enakopravnost spolov že doseglo, najde kak moški z avtoritarno strukturo osebnosti, ki mu v javnosti uide kakšna seksistična izjava o manjvrednosti žensk. To kaže na močne komplekse, ki jih, morda prav zaradi zgodovine, opisane v knjigi Milene Miklavčič, nekaterim ljudem žal še vedno ni uspelo preseči,« pravi Urška Djukić. Babičino seksualno življenje nadaljuje festivalsko pot. Povabljen je na nekaj festivalov po svetu, v Sloveniji pa bo premierno na ogled na Festivalu slovenskega filma prihodnji četrtek v Portorožu.

Djukićeva je posebej usmerjena v raziskovanje sodobne ženskosti. »Ker zgodovina ustvarjanja filmov pripada moškim, smo ženskost v filmih večinoma gledali skozi oči moških. Prvi film, ki ga je v Sloveniji režirala ženska, smo dobili šele leta 2002 in po besedah režiserke omenjenega filma Maje Weiss, se je morala za to zelo boriti. Kljub velikemu uspehu režiserki skoraj deset let za tem ni uspelo dobiti sredstev za naslednji film. Takrat moški žensk pač niso želeli spustiti zraven. In to ni dolgo nazaj. To je čas, v katerem sem odraščala in se spraševala, ali je sploh smiselno delati nekaj, kar te veseli, če pa velja mnenje, da je to 'moški' poklic. Nekako me je potem neka notranja sila gnala, da nadaljujem, četudi je bilo težko. Šele v zadnjih letih, ko smo ženske dobile veliko več možnosti pri filmskem ustvarjanju, smo začele pripovedovati zgodbe, ki zanimajo ženske in so prikazane skozi pogled, ki pripada ženski. Tudi jaz sem del tega vala – generacije ustvarjalk, ki se ukvarjajo z drugo polovico zgodb – s še ne povedanimi,« pojasnjuje.

Njen ustvarjalni opus je že kar dolg. »Imela sem srečo, da je Slovenski filmski center podprl že več mojih kratkih filmov. Pred tem sem posnela ogromno študentskih filmov, tako eksperimentalnih kot igranih in dokumentarnih, pa tudi v Mladinskem centru Medvode smo kot najstniki iz gole radovednosti ustvarjali različna avdiovizualna dela. Nekaj mojih zadnjih kratkih filmov, ki jih lahko poudarim, so The Right One z Mirjano Karanović in Dorotejo Nadrah, ki je premiero doživel v Cannesu 2019 in potem nadaljeval uspešno festivalsko pot. Pred tem sem posnela film Lovka, ki je imel premiero v Rimu in v katerem blestita naša znana igralca Nataša Barbara Gračner ter Gojmir Lešnjak - Gojc. Prvi od mojih filmov, ki je bil narejen z dejanskimi sredstvi, pred tem je vse slonelo na entuziazmu, pa je Dober tek, življenje!, ki je na 19. Festivalu slovenskega filma 2016 prejel vesno za najboljši kratki film,« je še povedala Djukićeva.

Za njo je zelo ustvarjalno poletje. Junija je v Torinu v okviru delavnic Feature Lab razvijala svoj celovečerni prvenec Little Trouble Girls, ki bo končan predvidoma leta 2023, bila pa je tudi med 15 izbranimi, ki so v začetku julija na hrvaškem otoku Lopud blizu Dubrovnika sodelovali na mojstrski delavnici uveljavljenega poljskega režiserja Pawla Pawlikowskega.