Avto pred nakupom preizkusimo, hiše, ki je precej dražja, pa ne

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 27. september 2021 / 22:43  

Prejšnji konec tedna je potekal festival Odprte hiše Slovenije, ki obiskovalcem omogoča vstop v zasebne in javne objekte, s čimer organizatorji spodbujajo zavedanje o dobri arhitekturi in pomenu ugodja bivanja. V sklopu festivala je bilo na ogled več objektov tudi na Gorenjskem, med njimi tudi primer prvega stanovanjskega objekta s certifikatom aktivne hiše pri nas.

Dandanes velik del življenja preživimo v zaprtih prostorih, po nekaterih podatkih celo devetdeset odstotkov časa, od tega približno dve tretjini v domačem stanovanju ali hiši. V času epidemije covida-19 je marsikateri dom postal tudi delovni prostor za delo od doma, otroške sobe so prevzele vlogo učilnic, ko so bile šole zaprte. Čas, ki ga preživimo za štirimi stenami lastnega doma, se je tako v zadnjem letu in pol še podaljšal. Prav zato je toliko bolj pomembno ugodje bivanja, od kvalitete zraka do izpostavljenosti dnevni svetlobi, ki nam ga zagotavlja naš dom.

Naravna svetloba, toplota in svež zrak

Dober primer, kako je videti udoben in stanovalcem prijazen dom, smo pred dnevi lahko izkusili sami. V okviru festivala Odprte hiše Slovenije, ki je potekal minuli konec tedna, so si namreč obiskovalci lahko ogledali 52 zasebnih ali javnih objektov, primerov dobre arhitekture, med katerimi je bila tudi prva slovenska hiša s certifikatom Active house. Gre za vzorčno hišo podjetja Lumar, ki stoji v Dragomlju v domžalski občini.

Leseno montažno družinsko hišo, ki se razteza na 150 kvadratnih metrih površine, je podrobneje opisal Boštjan Kralj iz podjetja Lumar: »Z aktivno hišo na enem mestu prikazujemo najsodobnejše trende in tehnologije v povezavi z leseno gradnjo. S takšnimi rešitvami iščemo načine, da so hiše energetsko še učinkovitejše in okolju prijaznejše,« je povedal Boštjan Kralj.

Koncept aktivne hiše je sicer podrobneje razložila Neža Močnik iz podjetja Velux: »Pri gradnji aktivne hiše se ravnamo po treh temeljnih načelih, in sicer načelu energije, pozitivnega odnosa do okolja in ugodja bivanja.« Upoštevaje prvo načelo, pri gradnji skušamo čim bolj zmanjšati energetsko porabo objekta. Snovalci hiše v Dragomlju so tako denimo na streho nadstreška za avtomobile namestili tudi sončno elektrarno, ki proizvede dovolj energije, da bi denimo z električnim avtomobilom lahko prevozili 15 tisoč kilometrov letno. Drugi kriterij daje poudarek vgrajenim materialom, ki imajo čim manjši vpliv na okolje. Da bi vpliv na okolje še dodatno zmanjšali, so snovalci hiše zasnovali tudi zeleno streho, s katero okolju vračajo habitat, ki so mu ga odvzeli. Tretji pa v ospredje postavlja stanovalce, ki v hiši bivajo. »Načelo ugodja upošteva kakovostno dnevno osvetlitev s čim več naravne svetlobe, kakovost zraka ter toplotno ugodje,« pravi Močnikova, ki dodaja, da se vsak investitor sam odloča, kateremu bo namenil več poudarka ter kako aktivno hišo si želi imeti. Razvrščanje poteka po stopnjah od štiri do ena, pri čemer je ena najvišja – vanjo spada tudi hiša v Dragomlju.

Le deset odstotkov lesenih gradenj

Kakovostna lesena gradnja je pri nas v vzponu, čeprav še zdaleč ni tako razširjena kot denimo v nekaterih drugih tako gozdnatih državah, kot je Slovenija. »V Sloveniji lesena gradnja predstavlja le okoli deset odstotkov vseh gradenj, medtem ko v Skandinaviji v lesenih hišah živi kar sedemdeset odstotkov ljudi,« je povedal Tomaž Kostanjevec, direktor Javne agencije Spirit Slovenija, ki sodeluje kot podpornik projekta Odprte hiše Slovenije. Kostanjevec je dodal še, da lesena gradnja ni le trenuten trend, temveč predstavlja veliko okoljsko, socialno in gospodarsko priložnost.

Da je zanimanje za sodobne lesene montažne hiše v vzponu, iz prve roke pove tudi Boštjan Kralj: »Vedno več se tudi pri nas odločamo za leseno gradnjo. Delež lesenih hiš res še ni visok, a se premalo zavedamo, da je kakovost gradnje lesenih hiš pri nas na bistveno višjem nivoju kot denimo v Skandinaviji.« Sogovornik ob tem poudarja, da sodobna montažna hiša že dolgo ne pomeni več le tipskih hiš, ki so vse enake. »Že dolgo temu ni več tako. Pri načrtovanju se prilagajamo potrebam in željam naročnika. Prav tako danes zgolj na podlagi videza tudi ne moremo več ločiti med leseno in klasično gradnjo. Zagotovo pa les kot naraven material omogoča bistveno kvalitetnejše bivanje,« še dodaja Boštjan Kralj.

Tudi zato sodobna lesena gradnja, kakršne primer je Lumarjeva hiša v Dragomlju, ne predstavlja le trenutnega trenda, temveč kot je dejal Tomaž Kostanjevec, izjemno okoljsko, socialno in gospodarsko priložnost. Kot je ob tem povedal Anton Danilo Ranc, generalni direktor direktorata za lesarstvo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, se njenega potenciala zavedajo tudi na državni ravni. »Lesena gradnja lahko pomeni pomemben prispevek k znižanju emisij toplogrednih plinov in doseganju ciljev 55 (55-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, op. a.),« je dejal Ranc in ob tem dodal, da bi s povečanjem lesene gradnje emisije lahko zmanjšali tudi za trideset ali celo štirideset odstotkov, zato z zakonodajo skušajo ustvariti okolje, ki bo spodbujalo razvoj panoge in povečanje lesene gradnje.

Arhitektura gradi skupnost

Odprte hiše Slovenije ljudem omogočajo, da vstopijo v stavbe, jih preizkusijo, vzpostavijo stik z arhitekti, uporabniki, lastniki, izvajalci del in drugimi strokovnjaki. Oziroma kot pravijo snovalci projekta: »Pred nakupom preizkušamo avtomobile, telefone, oblačila … Nepremičnin, ki so ena naših največjih naložb v poslovnem ali zasebnem življenju, pa večinoma ne. Zato nimamo razvitih pravilnih kriterijev za njihovo vrednotenje ter za odločanje o gradnji, prenovi in vzdrževanju.«

Kot je povedala direktorica festivala Lenka Kavčič, je bila tema letošnjega festivala Arhitektura gradi skupnost. »Gre za temo, ki v ospredje daje razmislek, ki nam je potreben kot družbi. Zasebnim objektom namreč kriterije narekuje investitor, javne stavbe in prostori pa so namenjeni vsem nam in nam omogočajo razvoj naših potencialov, druženje in vzpostavljanje dialoga ne glede na materialni status,« pravi direktorica festivala.

Letošnji festival Odprte hiše Slovenije je potekal od prejšnjega petka do nedelje. V tem času so si obiskovalci lahko ogledali primere dobre arhitekture v skoraj vseh slovenskih regijah. Poleg hiše v Dragomlju so bili na širšem območju Gorenjske na ogled še štirje objekti. Med vasema Kamnje in Polje v Bohinju je bila na ogled lesena brv na Rju, ki se navezuje na bohinjsko kolesarsko pot. V samem osrčju Bohinja, v Ribčevem Lazu, pa je vrata odprl tudi prenovljeni Hotel Bohinj. Tudi v Kranjski Gori so si imeli obiskovalci priložnost ogledati turistični objekt, in sicer Jasna Chalet Resort ob jezeru Jasna. V Žirovnici pa so se obiskovalci lahko sprehodili po poti kulturne dediščine in si ogledali rojstne hiše znamenitih Slovencev. Ob poti namreč stojijo hiše literatov Franceta Prešerna, Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna ter čebelarja Antona Janše.