Smajna nedelja na vasi

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Cerklje na Gorenjskem / sreda, 22. september 2021 / 21:50  

Na ljudskem večeru Smajna nedelja na vasi so člani etnološkega krožka Lahovče, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Kranj, predstavili zgodovinski pomen in razvoj t. i. smajne nedelje.

Lahovče – Kot je pojasnil član krožka Janez Galjot, na Gorenjskem nekoč niso dejali, da gredo na smenj niti na žegnanje, temveč da gredo na bob. »Bob je pravzaprav pomenil praznovanje smajne nedelje. Bil je brez marmelade in ni bil posut s sladkorjem,« je dejal Galjot in dodal, da žegnanjsko nedeljo vas praznuje ob blagoslovu oziroma posvetitvi cerkvene stavbe, pri čemer so bile posvečene le farne cerkve, blagoslovljene pa so vse druge cerkve in kapele. V Lahovčah je bila cerkev, ki je danes posvečena sv. Florjanu, po podatkih, ki jih je pridobil Galjot, blagoslovljena 14. septembra leta 1652.

Žegnanje je običajno potekalo pozno poleti oziroma jeseni po žetvi, ko je bilo večje izobilje živeža, zlasti žita. »Smajna nedelja je bilo praznovanje in so ga pripravili v vsaki hiši, ne glede na finančni status. Ljudje so imeli na tisti dan svobodo, da so lahko proslavljali, saj je bil to praznik ljudstva. Lahko so se obiskovali in se družili,« je pojasnil Galjot in dodal, da je po vojni tovrsten način praznovanja počasi zamiral in izgubljal pomen, a v njihovi vasi še vedno ohranjajo staro tradicijo. »Znano je tudi, da so na smajno nedeljo fantje iz drugih vasi obiskovali dekleta. Domači fantje so jih varovali, kar se je pogosto končalo s pretepi in poškodbami. Gospodinja je morala biti na tisti dan zelo pozorna, saj so ji mladeniči zelo radi kakšno dobroto izmaknili in ji povzročili neprijetnosti. Na smajni večer naj bi se tudi kradli zajci, zgodaj zjutraj pa so streljali z možnarji,« je še povedal.

Pred prireditvijo je v domači cerkvi sveto mašo daroval prelat Stane Zidar v somaševanju z Borutom Poharjem. Pred gasilnim domom so na stojnicah nato predstavili klekljanje, razstavljeni so bili stari predmeti, postregli so potico, »bobe« in prato. Nastopile so ljudske pevke Dečve, narodne noše in harmonikarji. Branka Urbanija je pojasnila tudi pomen barv v ljudskem izročilu, zapel je Mešani pevski zbor sv. Florjana Lahovče pod vodstvom Mitje Žiberta, po tradiciji pa so mladi pritrkovalci pritrkavali v cerkvenem zvoniku.