Gorenjski turizem po osamosvojitvi

Besedilo: Monika Rogelj
Kategorija: GG Plus / nedelja, 19. september 2021 / 14:42  

Gorenjska je druga najpomembnejša slovenska turistična regija. Po velikem padcu turističnega prometa v prvih letih po osamosvojitvi se od sredine devetdesetih let naprej število turistov ves čas povečuje.

Turistična regija

Glavni aduti turistične ponudbe Gorenjske so naravne danosti in kulturna dediščina, predvsem pa je gostom na voljo veliko raznolikih dejavnosti. Pomembne so dobre prometne povezave in širitev infrastrukture. Ob najbolj izpostavljenih turističnih krajih, kot so Bled, Bohinj in Kranjska Gora, so se s ponudbo doživetij kulturnega turizma postopno uveljavljali Škofja Loka, Radovljica in Kranj, medtem ko so manjši kraji gorenjskega podeželja zanimivi zaradi aktivnosti v naravi. Pri turistični promociji krajev so zelo dejavne občine, ki so v ta namen ustanovile turistične zavode, ki skrbijo tudi za organizacijo različnih prireditev.

V gospodarski sliki se je Gorenjska odmikala od tradicionalne podobe industrijske pokrajine in kot najbolj perspektivna panoga se je kazal turizem. Za povečanje turističnega prometa je bilo treba posodobiti in dopolniti ponudbo, tako pri nastanitvah kot različnih programih dejavnosti, ki so na voljo turistom. Zato so bile v vse regionalne razvojne programe, ki so nastajali po letu 2002, med drugim vključene tudi spodbude za podjetništvo v turizmu in projekti vlaganj v izboljšanje turistične infrastrukture, kar je bilo večkrat povezano tudi z urejanjem okolja in vlaganji v trajnostni razvoj podeželja. Gradnje in priprave novih turističnih vsebin so bile tako sofinancirane tudi iz evropskih skladov. V zadnjem obdobju se je težišče prizadevanj v turizmu usmerilo v povezovanje turistične ponudbe celotne regije in oblikovanje krovnih produktov, z namenom večje prepoznavnosti in vključevanja manjših destinacij. V ospredju je trajnostni turizem in skrb za okolje ter s tem promocija Gorenjske kot zelene destinacije.

Število turistov se povečuje

Vedno večji pomen turizma se kaže v rasti števila obiska in večji ponudbi. Na Gorenjskem je bilo v letu 2001 zabeleženih dobrih 1,3 milijona nočitev, pet let kasneje pa 130 tisoč več. Največ nočitev je v poletnih mesecih, pozimi pa se turisti zadržijo dlje. V letu 2005 je regijo obiskalo skoraj pol milijona turistov, kar je bila petina vseh, ki so prišli v Slovenijo. Tri četrtine je bilo tujcev, ki so se v na Gorenjskem zadržali tri dni, in glavnina je bila nastanjena v hotelih turističnih središč. Na voljo je bilo 13.657 ležišč, večina v hotelih in kampih, v zasebnih turističnih sobah pa manj kot petina.

Leta 2012 je bilo zabeleženih dobrih 650 tisoč prihodov turistov in skoraj 1,7 milijona nočitev. Na voljo je bilo veliko dodatnih turističnih objektov oziroma skupaj 23 tisoč ležišč. Nato je sledila izjemna rast turizma, ko se je število turistov v nekaj letih več kot podvojilo. Leta 2018 je bilo na Gorenjskem skoraj 1,4 milijona gostov, ki so vsaj enkrat prenočili v turističnih nastanitvah. Izjemno se je povečala ponudba nastanitev, tudi v manjših krajih, tako da je bilo na voljo 27.420 ležišč, pri čemer se je delež velikih hotelov in kampov zmanjšal na polovico, na račun večje ponudbe v manjših družinskih hotelih, apartmajih in sobah. Čas bivanja turistov se je skrajšal na 2,4 dneva, vendar je bilo zabeleženih kar 3,4 milijona nočitev. Zelo se je tudi razširil seznam držav, od koder so prihajali tuji gosti. Temu je treba dodati še številne dnevne domače in tuje goste, ki na Gorenjsko prihajajo na dnevne izlete, kar posebej na vrhuncu poletne turistične sezone predstavlja veliko prometno obremenitev turističnih središč.

Novosti v ponudbi

Leta 2002 je v lastništvo več hotelov na Bledu vstopilo podjetje Sava iz Kranja. Hoteli so se obnavljali, hkrati pa so se s ponudbo v posameznih nastanitvah želeli približati potrebam določenih skupin gostov, med drugim družinam z majhnimi otroki. Predvsem se je veliko pozornosti začelo posvečati velneškemu in eko turizmu ter gostom, ki želijo aktivno preživljanje dopusta. Novost so bile glamping nastanitve za zahtevne goste. V ponudbi Bohinja sta bili večji pridobitvi nov eko hotel in vodni park, ki sta se že dodobra uveljavili. V zadnjem obdobju se z menjavo lastništva odvijajo obnove nekaterih hotelov, ki so dolga leta propadali in predstavljali črno liso bohinjskega turizma. Na območju Kamnika je od leta 2002 novost kompleks Terme Snovik. V Kranjski Gori je v ospredju ponudba za aktivne goste v zimski in poletni sezoni. Poleg posodobitve žičnic je bila velika pridobitev nov Nordijski center v Planici, številne obiskovalce pa pritegne kolesarska Pot treh dežel po trasi nekdanje železnice. Tudi na vseh drugih gorenjskih smučiščih so zastarele žičnice zamenjali z novimi sedežnicami in se opremili z napravami za zasneževanje. Niso pa bili uresničeni drzni načrti o velikem kompleksu smučišč nad Bohinjem.

Pomemben del turistične ponudbe so tradicionalni etnografsko in glasbeno obarvani lokalni dogodki, ki so zanimivi zlasti za domače goste. Hitro se je uveljavilo tudi nekaj novih množično obiskanih prireditev, kot sta Prešernov smenj v Kranju in Festival čokolade v Radovljici.