Leto velikih investicij

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Bohinj / sreda, 25. avgust 2021 / 23:43  

»Bohinj je samo eden, le skupaj ga lahko naredimo takega, kot si ga želimo mi, ne drugi,« v pogovoru pred občinskim praznikom poudarja župan Bohinja Jože Sodja. Letošnji občinski proračun je eden od najvišjih, kar jih je imela občina, v teku so številne velike investicije. Obnova šole v Srednji vasi se je že začela, še letos začetek gradnje novega vrtca v Bohinjski Bistrici, tik pred začetkom tudi gradnja kolesarske povezave med Bohinjem in Bledom.

Poletje se počasi izteka. Kako ga ocenjujete z vidika uspešnosti turizma?

Glede na vse, kar se je dogajalo v obdobju pred tem, moram priznati, da smo kar s strahom pričakovali, kako bo. Tudi zato je občina skušala pomagati tistim, ki jih je epidemija gospodarsko najbolj prizadela; Bohinj je od turizma in gostinstva odvisen bolj, kot si včasih sami upamo priznati. Presenetljivo veliko tujcev pa tudi kar nekaj takšnih, ki so lani s turističnimi boni prvič prišli dopustovat v Bohinj, je tako navdušil, da se letos vračajo.

Da je obiskovalcev veliko, je bilo videti tudi po gostem prometu po vsem Bohinju ...

Res je, ne glede na to, da zdaj že kar nekaj let skušamo čim več prometa zadržati v Bohinjski Bistrici in obiskovalce spodbujamo k uporabi javnega prevoza, so se skozi Bohinj še vedno valile kolone avtomobilov. To nam kaže, da moramo strategijo umirjanja prometa in njegovega odmikanja od jezerske sklede peljati dalje. Gre pa pri tem za projekte, ki jih ne gre uveljavljati z danes na jutri. Cesto iz Ukanca proti slapu Savica na primer smo skupaj s TNP in agencijo za promet za začetek zaprli za avtodome in prepovedali parkiranje ob cesti – oboje je v preteklih letih na tem odseku povzročalo največ zastojev. Načrtujemo, da bi v prihodnosti cesto popolnoma zaprli za dnevne obiskovalce in na novo uredili križišče in parkirišče v Ukancu, da na ta način zaščitimo ta lep konec Bohinja pred poplavo pločevine.

Na kakšen način je gospodarstvu pomagala občina?

Različno. Pomagali smo na primer pri najemninah; ne le tistim, ki so imeli v najemu občinske objekte, ampak vsem, ki so se prijavili na razpis in bili upravičeni do pomoči. Zmanjšali in zamaknili smo tudi nekatere druge dajatve, ob tem, da smo bili res pazljivi pri tem, da je več pomoči dobil tisti, ki so ga ukrepi za zajezitev epidemije najbolj prizadeli, nikakor pa ne vsi enako. Pomagali smo tudi šolajoči se mladini. Tudi tu lahko rečem, da smo sredstva z razpisom, na katerega so se prijavili, razdelili med tiste, ki so tovrstno podporo najbolj potrebovali.

Občinske investicije so verjetno tekle po načrtih?

Ne popolnoma ... Letošnji proračun, vreden 14 milijonov evrov, je eden najvišjih, kar jih je kdaj imela Občina Bohinj. A so se v času, ki je minil od načrtovanja investicij do začetka izvedb, cene storitev in blaga tako zvišale, da se je zaradi tega za kar okoli dvajset odstotkov povečala vrednost projektov. Načrtovanih nismo želeli ustavljati, zanje smo se dodatno zadolžili in sprejeli rebalans proračuna.

Letos je občina prvič dobila sredstva iz zakona o TNP.

Po desetih letih smo jih končno vse parkovne občine dobile po zaslugi pokojnega poslanca in nekdanjega župana Franca Kramarja. Teh 1,6 milijona evrov, kolikor je dobil Bohinj, smo razdelili na različne projekte, ob tem pa smo se morali držati pravil države, ki zahteva, da gre denar zgolj na območje parka oziroma za projekte, ki so povezani z njim. Denar gre za ceste in vodovod na Gorjušah in Koprivniku, izdelavo vaškega jedra v Stari Fužini in pod Studorom, delno tudi za obnovo šole v Srednji vasi – obnovili bomo telovadnico in šolsko igrišče. Sočasno se bo obnavljal in razširjal spominski park pri pokopališču. Vrednost obeh investicij je okoli sedemsto tisoč evrov.

Med večjimi investicijami je tudi ureditev avtobusne postaje pod Studorom, v teku je investicija v povezovalni kanal Zgornja dolina. Dela v Češnjici so v glavnem zaključena, na vrsti je kanal, s katerim bomo Zgornjo dolino povezali s čistilno napravo. Prvi del projekta, od Srednje vasi in Studora do Jereke, je v teku, prihodnje leto pa je v načrtu gradnja kanala od Jereke do Bohinjske Bistrice. Država pa bo vzporedno obnovila še cesto skozi Korita. Prav tako že v prihodnjem letu načrtujemo začetek gradnje kanalizacije v Studoru in Srednji vasi.

Kako kaže z gradnjo vrtca v Bohinjski Bistrici?

To petmilijonsko investicijo bomo začeli še letos, v teh dneh bo izbran izvajalec. Za projekt bomo prejeli tudi evropski denar in verjetno tudi sredstva države, podobno kot pri drugem zares velikem projektu, to pa je gradnja kolesarske povezave med Bohinjem in Bledom. Pred dvema tednoma nam je za odsek med Bohinjsko Bistrico in Sotesko uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje, od države pa uradno zagotovilo, da bomo skupaj z Občino Bled dobili načrtovane slabe tri milijone evrov sofinanciranja. Pri projektu smo imeli res veliko podporo vseh zgornjegorenjskih županov, za kar smo jim zelo hvaležni. Zdaj si želimo le, da bi projekt čim prej šel tudi v gradnjo.

Na daljši rok pa želimo urediti območje tako imenovane »nove gradbene«, to so opuščeni prostori gradbenega podjetja Bohinj, ki smo jih že pred časom dali v začasno uporabo nekaterim obrtnikom in podjetnikom, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki ne povzročajo hrupa. Zavedamo se, da nam manjka tudi stanovanj, zato bi jih vsaj nekaj lahko zgradili tudi na tem območju, zagotovo pa ne večjega števila, ker se bojim, da bi to sčasoma postalo zgolj novo turistično oziroma počitniško naselje za občasne obiskovalce.

Kaj bi ob prazniku zaželeli svojim občanom?

Osrednja prireditev bo pred Kulturnim domom Joža Ažmana. Letos imamo poleg nagrajencev tudi dva častna občana, naziv bomo podelili Jožetu Cvetku ter posmrtno nekdanjemu županu in poslancu državnega zbora Francu Kramarju. Sicer pa bi se rad Bohinjcem zahvalil za potrpežljivost in jih prosil, da ostanejo razumevajoči. Bohinj je treba urediti ves – začne se v Soteski in konča v Ukancu, zato imamo še kar precej dela. Rad bi, da se vsi skupaj zavedamo, da je Bohinj samo eden in da ga le skupaj lahko naredimo takega, kot si ga želimo mi, ne drugi.