Štefan Dežman iz Radovljice se z rejo krškopoljskih prašičev ukvarja že petnajst let. / Foto: Gorazd Kavčič

Zanimanje za krškopoljce je vse večje

Na kmetiji Dežman v Radovljici so prejšnji teden pripravili predstavitev krškopoljskega prašiča, edine ohranjene slovenske avtohtone pasme prašiča, ter projekt vpeljave odbire plemenskih živali na podlagi kakovosti mesa.

Meso krškopoljca velja za okusnejše, sočnejše in bolj aromatično od mesa prašičev sodobnih pasem. Kot je poudaril Andrej Kastelic, vodja rejskega programa pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, ima za človeka ugodnejše razmerje med maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6.

Radovljica – Na kmetiji Štefana Dežmana v Radovljici krškopoljske prašiče redijo že več kot 15 let. Gre za ekološko kmetijo, ki dosega vrhunske rezultate reje plemenskih svinj. Dežman je na predstavitvi poudaril, da je prav tako kot pasma pomemben tudi način reje. »Kot tradicionalna kmetija skrbimo, da se prašiči hranijo s tistim, kar je pridelano v okolju, v katerem živi.«

Kot je pojasnil Tomaž Cör, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, je na Gorenjskem kar nekaj kmetij, posebej ekoloških, ki redijo tudi krškopoljske prašiče, s plemenskimi svinjami pa se na Gorenjskem ukvarja predvsem Dežman. »Njegova reja ni velika, je pa pomembna za zagotavljanje genetskega materiala,« je poudaril Cör.

Pojasnil je še, da je na Gorenjskem zanimanje potrošnikov za meso krškopoljskega prašiča večje, kot je ponudba, zato upa, da se bo za rejo v prihodnosti odločilo več kmetij, saj po njegovem prepričanju predstavlja določeno dodano vrednost. »Reja krškopoljskih prašičev bi bila verjetno najbolj zanimiva za kmetije, na katerih se ukvarjajo tudi s predelavo mesa. Upam, da bodo na Gorenjskem začeli gojiti krškopoljske prašiče, predvsem v povezavi s ponudbo lokalno pridelane hrane, ki je tako pomembna tudi na področju turizma. Pogoje za to imamo.«

Krškopoljski prašič je v 19. stoletju prevladoval na območju širše Dolenjske, nato pa se je njegovo število zaradi uvajanja belih pasem prašičev začelo zmanjševati. Leta 1974 so rejo merjascev krškopoljske pasme celo prepovedali, a je nekaj rejcev pasmo kljub temu ohranilo.

Dvajset let kasneje so se vendarle začeli programi ohranjanja pasme; vanj so se na začetku vključile tri kmetije, na katerih so imeli skupaj pet merjascev in trideset plemenskih svinj. Z izvornih kmetij se je nato pasma razširila po vsej Sloveniji, tudi na Gorenjsko. Stalež krškopoljskih prašičev je narasel na današnjih skupaj šeststo plemenskih svinj in sedemdeset merjascev na skupno 110 kmetijah. Ohranjanje pasme in širjenje danes spodbuja Društvo rejcev krškopoljskih prašičev, ki je pred štirimi leti postalo priznana rejska organizacija za to avtohtono pasmo in je registriralo tudi blagovno znamko Mesnine krškopoljskega prašiča.

Kot ugotavlja stroka, krškopoljski prašič sicer slovi po boljši kakovosti mesa v primerjavi s sodobnimi pasmami, pa vendar raziskave kažejo, da je pri tej pasmi še vedno prisotna visoka pojavnost mutacije, ki negativno vpliva na lastnosti kakovosti mesa. Zato so cilji projekta, ki ga vodi Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, vanj pa je vključena tudi kmetija Dežman iz Radovljice, da se različica gena, na kateri so pogostejše mutacije, iz populacije izloči ter da se bolje spozna, kakšna je kakovost mesa te pasme, in oceni, katere so tiste lastnosti, ki bi jih v prihodnje lahko vključili v rejski program in jih upoštevali pri odbiri plemenskih živali. Na ta način želijo na dolgi rok zagotoviti in ohranili kakovost mesa krškopoljskega prašiča.

Oddajte svoj komentar

Kranj 14°

pretežno jasno
vlažnost: 67 %
veter: SV, hitrost: 11 km/h

7/29

petek

9/28

sobota

14/28

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

RAZSTAVE / Jesenice, 20. maj 2022

Moderni mozaiki

PREDAVANJA / Gorenjska, 21. maj 2022

O Jaroslavu Seifertu

OBVESTILA / Šenčur, 23. maj 2022

Zbor članov Turističnega društva Šenčur

PRIREDITVE / Šenčur, 23. maj 2022

Dnevi medgeneracijskega sožitja v Ljubljani

IZLETI / Kranj, 26. maj 2022

Planinsko-pohodniški izlet Kavčič–Lipnik

IZLETI / Škofja Loka, 27. maj 2022

V Prekmurje

IZLETI / Kranj, 27. maj 2022

Z vlakom do Kopra, peš v Izolo

IZLETI / Kranj, 28. maj 2022

Na hrvaško Ivanščico

 

 
 

 

 
 
 

Rekonstrukcija Železniške ulice / 23:19, 19. maj

Konec projekta bo verjetno oktobra. Samo letnica še ni znana. Kako obnavljajo ceste po Radovljici... to svet še ni videl. Po smrt poslat te izvajalce. To je noro.

Plinovod zapletel umestitev brvi / 08:04, 19. maj

Kako so dobili gradbeno dovoljenje brez PZI-ja mi ni jasno, če ne vedo, da je na trasi plinovod. Nekdo na upravni enoti je bil dobro podmazan.

Sprehajalka srečala medveda / 10:00, 18. maj

"Škod letos še ni bilo".....seveda ne, ker živina in drobnica še ni v planinah, največji vpliv na zmanjšanja škod pa je OPUSTITEV KMETOVANJA!

V skrbeh zaradi zveri / 21:47, 17. maj

Kaksen Avstrijski "lovec" se naj zmoti pa obišče Jezersko. Problem zveri rešen.

V skrbeh zaradi zveri / 15:45, 17. maj

Članek korektno povzema razpravo...sedaj bomo kmalu videli ali smo prebivalci podeželja svobodni ali ujetniki zveri in foteljskih naravo varstvenikov zalivanih z našim denarjem!

Bomo poleti spet stali v kolonah / 06:13, 17. maj

Poleti bomo stali v kolonah. Vsem omenjenim v prispevku je to jasno.

Na Veliko planino po asfaltu / 17:49, 16. maj

Malo poglejte po Avstriji in Italijo po Dolomitih. Vsaka gora ima svojo gondolo. Prelazi so vsi asfaltirani, cesta je široka. Turizem tam cv...