Mateja Peršolja poučuje matematiko na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah / Foto: osebni arhiv

Poučevati se da tudi drugače

Slovenski učitelji, ki sodelujejo v projektu »Učitelj sem! Učiteljica sem!«, se bodo letos prvič udeležili izbora za najboljšega učitelja na svetu. Med petimi superfinalisti je tudi učiteljica s širšega območja Gorenjske – Mateja Peršolja z Osnovne šole Preserje pri Radomljah.

Projekt »Učitelj sem! Učiteljica sem!«, ki je pod okriljem nacionalne platforme Partnerstva za spremembe in AmCham Slovenija nastal februarja 2019, izpostavlja odlične zgodbe slovenskih učiteljev, ki s svojo inovativnostjo, predanostjo učencem in odgovornostjo pišejo izjemne zgodbe. Cilj projekta je dati glas učiteljem, ki svoje delo čutijo kot poslanstvo, ki z izjemno predanostjo iščejo najboljše v učencih in ki so lahko vzorniki bodočim generacijam učiteljev.

Prav takšna je tudi Mateja Peršolja, Primorka, ki z družino živi v Domžalah, zadnjih petnajst let pa matematiko poučuje na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah. »K sodelovanju na tem izboru so me nagovarjali kolegi, s katerimi sodelujem, in pravijo, da sem tudi njihova učiteljica, ne le učiteljica učencem, ki jih vsakodnevno poučujem. Nominacija je sporočilo, da je nekdo opazil vloženo znanje, opravljeno delo, predvsem pa rezultate. To mi vliva upanje, da bomo v slovenski javni šoli morda kaj spremenili. Posamezni učitelji pri sebi uvajamo kakovostne spremembe in že dolgo opozarjamo na nujnost sistemskih sprememb,« pravi Mateja Peršolja, ki je tudi navdušena planinka in dolgoletna planinska vodnica, in prav te izkušnje so ji v veliko pomoč tudi v razredu. »Po prvih začetnih letih poučevanja nisem bila zadovoljna z odnosom z učenci. Tudi način spremljanja njihovega napredka in ocenjevanja znanja me je navdajal s strahom in nezaupanjem. Zato sem iskala rešitve, ki bi meni in učencem prinesle več znanja, s tem pa tudi zadovoljstva. Kot prostovoljna vodnica sem imela izkušnje iz planinske organizacije. Vedela sem, da se da poučevati tudi drugače, zato sem si želela čim več teh izkušenj prenesti v učilnico. Začela sem samostojno študirati, raziskovati. Najprej sem odkrila samoregulacijo učenja, kasneje še formativno spremljanje znanja, teorijo izbire in vidno učenje. Počasi sem uvajala spremembe in pokazal se je napredek pri učencih. Pouk in ocenjevanje znanja sem spremenila do te mere, da se je izboljšal tudi odnos med mano in učenci. Naj razložim, kaj se je spremenilo: učenec se sprva uči prevzeti nadzor nad lastnim učenjem. Ob tem se zave, kaj je dejanski cilj učenja, kaj bi rad dosegel. Sam opazuje, kje je v tistem trenutku na poti do svojega cilja in kako uspešen je pri tem. Ves čas ga spremljam, mu dajem povratno informacijo, ki je usmerjena v njegovo prihodnje ravnanje (in ne v preteklo sodbo). Učenec se opolnomoči z orodji za samopresojo, evalvacijo napredka in pomoč samemu sebi. Ta proces pri vsakem učencu poteka različno hitro. Zato je velik izziv, kako vse učence v razredu usklajevati. Zato tudi ni enostavnega recepta,« pravi.

Razvila je tudi medgeneracijsko poučevanje. »Devetošolcem, ki niso več verjeli vase in v moč doseganja lastnih ciljev, sem želela pokazati, kakšen napredek so naredili od prvega razreda. Zato sem jih peljala učit prvošolce. Upala sem, da se bodo spomnili, kako težko se je bilo naučiti seštevanja, in spoznali, da je njihov sedanji avtomatizirani postopek tak ravno zaradi njihovega truda in napora, ki so ga vložili v učenje računanja. Rezultat je bil osupljiv.« Pravi, da se je ta metoda medgeneracijskega poučevanja za uspešno pokazala tudi pri učenju na daljavo, kot so osmošolci na Zoomu učili tretješolce.

Na šoli je vpeljala tudi govorilne ure za učence. Svojo pot razvoja in proces uvajanja sprememb je strnila v priročnik Formativno spremljanje znanja v praksi, logična posledica tega pa je tudi spletna stran formativno.si, ki je z gradivi in nasveti dostopna vsem in vsakomur. Model poučevanja, ki ga je razvila, sedaj uspešno vključujejo v vsakodnevni pouk številni učitelji po Sloveniji.

Kaj pa odgovarja na to, da matematika kljub vsemu ne sodi med najbolj priljubljene predmete? »Če mi je uspelo doseči vsaj to, da je ne sovražijo ali da jih ni strah pouka matematike, sem veliko dosegla. Vem pa, da se najde tudi kdo, ki jo vzljubi, ker se mu zdi razumljiva, enostavna.«

Slovenski predstavnik za svetovni izbor Global Teacher Prize bo znan 2. marca.

Oddajte svoj komentar

Kranj 15°

zmerno oblačno
vlažnost: 98 %
veter: JZ, hitrost: 11 km/h

14/24

sobota

10/28

nedelja

13/28

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

RAZSTAVE / Škofja Loka, 13. avgust 2022

Javno vodstvo po razstavi

PRIREDITVE / Ljubelj, 13. avgust 2022

EU ples brez meja

IZLETI / Cerklje, 13. avgust 2022

Po poti spomina in tovarištva

GLASBA / Kropa, 14. avgust 2022

Marija, mati ljubljena

OBVESTILA / Kranj, 15. avgust 2022

Natečaj za najlepši gorenjski nagelj in vrt

IZLETI / Bitnje, Stražišče, 16. avgust 2022

Kopalni izleti v Izolo

IZLETI / Kranj, 16. avgust 2022

S kolesi do Belopeških jezer

 

 
 

 

 
 
 

Javno opazovanje nočnega neba / 15:06, 13. avgust

Folk raje opazuje nebo kot pa kramp ali lopato, da o motiki ne govorim.
Zato pa smo tam kjer smo!

Kaj pa prihodnji ljudje / 10:09, 13. avgust

Ta filozof Dejan M. Savić - ta spada med 'človeke', ki kradejo bogu čas, nam pa denar.

Kosci, 6. del / 21:59, 12. avgust

VSI, ki ste preživeli travme in se postavili na noge - samo stran od njih, brez slabe vesti. Nihče te ne more bolj prizadet kot domači. Naj...

Obnova pokopališkega objekta na Blejski Dobravi / 21:39, 12. avgust

Sicer meni dol visi - samo ne morem verjet - ukinili bodo gostinski lokal . verjetno ni bil kakšen žur lokal... uredili pa bodo - razstavn...

Večje število nezakonitih prehodov / 19:25, 12. avgust

Slovenci bi se morali obnašati kot Hrvati. Pomagati turistom do meje. Tudi SLO policisti bi jim morali pomagati do zelene meje na zahodu in ...

Večje število nezakonitih prehodov / 18:22, 12. avgust

Jap, namestite vse te ilegalce v LJ. Kam jih vozijo......v Logatec, Postojno, na morje na Debeli rtič.... Plačujemo čistilke, pranje, fute...

Večje število nezakonitih prehodov / 17:06, 12. avgust

Meja s Hrvaško je šengenska meja, ki jo mora Slovenija varovati. Zaradi podiranja ograje naša država ne bi smela biti v šengnu. Avstrija in ...