Koliko je še življenja v Pšati, so se spraševali tudi udeleženci okrogle mize.

Kruta resnica o Pšati

Zaradi vse večjega vpliva človeka je marsikateri vodotok onesnažen, življenje v njem pa osiromašeno. V kakšnem stanju je reka Pšata in kako bi jo bilo mogoče upravljati v večjem sožitju z naravo, so se spraševali udeleženci okrogle mize, ki so jo v Zavodu Revivo organizirali minuli teden.

Minuli četrtek so v Zavodu Revivo v okviru projekta Evreka II, ki ga podpira Evropski sklad za regionalni razvoj, organizirali dogodek EkoReka. V okviru dogodka so izvedli okroglo mizo, na kateri so z gosti spregovorili o možnostih bolj trajnostnega in ekološkega načina upravljanja naših rek, predvsem Pšate, ki je bila v središču pozornosti. Okrogla miza z naslovom Kruta resnica reke Pšate, ki jo je vodil Damjan Habe, je zaradi omejitvenih ukrepov, ki so v veljavi za preprečevanje širjenja koronavirusa, v celoti potekala na spletu.

V sklopu dogodka so si ogledali kratek film Ljubezen teče, ki dokumentira vpliv jezov na življenje v reki, predvsem rib, in na prenos rečnih sedimentov. Minulo soboto je bil namreč svetovni dan rib selivk, ki jim jezovi in druge vodne prepreke v veliki meri preprečujejo migracijske poti in bistveno pripomorejo k zmanjševanju ribjih populacij ali celo izumiranju vrst.

Kot je povedala koordinatorica svetovnega dne rib selivk Španka Pao Fernandez Garrido, del problema leži v tem, da današnje generacije ljudi ne vedo več, kako so bile nekdaj videti zdrave reke, zato večina nima zavedanja, da je z rekami kaj narobe. Po besedah Fernandez Garridove so zaradi zajezovanja rek v Španiji že bili priča izumiranju vrst, ponovna naselitev pa bi stala milijone evrov. »Ponovno naseljevanje izumrlih vrst je izredno drago. Reke pa si po renaturaciji hitro opomorejo, in vrste, ki še niso izumrle, se vrnejo same. Zato ukrepajmo zdaj, dokler še ni prepozno, dokler si naše reke še lahko opomorejo,« je slovenskim sogovornikom na srce položila Pao Fernandez Garrido. Stanje se ponekod po Evropi vendarle izboljšuje. Po besedah španske naravovarstvenice so po zaslugi prizadevanj različnih organizacij v zadnjih letih na evropskih rekah podrli okoli pet tisoč jezov.

Kakšno pa je stanje v Pšati, ki teče skozi pet gorenjskih občin? Kot je dejala biologinja in naravovarstvenica Urša Koce, gre za bolan in osiromašen vodotok, a je še čas za njegovo ekološko obnovo, zaradi česar se je odločila ustanoviti iniciativo Tri ure za Pšato, s katero ljudi, ki živijo ob reki, nagovarja k aktivnemu vključevanju v njeno ponovno oživitev.

Tako pri upravljanju s porečjem Pšate kot tudi številnih drugih vodotokov pri nas so bile v preteklosti storjene nekatere napake, kar potrjujeta tudi krajinska arhitektka iz družbe Locus Nuša Britovšek in hidrolog Simon Mrak. »Strogo gradbeništvo iz osemdesetih let se umika, saj smo v tem času spoznali, da tisto ni bila najustreznejša oblika urejanja voda. Še posebno mlajše generacije se danes zatekajo k drugačnim rešitvam, ki zagotavljajo pretočnost in hkrati povzročajo čim manj negativnih vplivov na okolje,« je dejal Mrak. Britovškova je poudarila, da različni deležniki v procesu sprejemanja prostorskih aktov na stvari gledajo drugače. Tako krajinarji poudarjajo pomen rečnih ekoloških koridorjev, medtem ko si denimo kmetje želijo čim ožji obrežni pas, ki ne krati prostora kmetijskim površinam. A kot dodaja, se vse več naročnikov zaveda, da so tudi naravovarstvene zahteve pomembne, in jih pri načrtovanju upošteva.

Deležniki so razpeti med ohranjanjem naravnega ekosistema in varovanjem življenja in premoženja prebivalcev. Med napakami iz preteklosti je poveljnik domžalske Civilne zaščite Marko Žagar poudaril poselitev preblizu vodotokom, s čimer smo rekam vzeli prostor, prebivalci pa imajo težave zaradi poplav. Kljub temu možnosti za revitalizacijo Pšate vidi po izgradnji načrtovanih zadrževalnikov na območju Komende in Cerkelj, ki bi omogočili bolj ekološko upravljanje reke.

»Renaturacija Pšate zame ne pomeni, da ji pustimo prosto pot, ampak da v upravljanje reke vnašamo ekološke vsebine in rešitve,« meni Urša Koce. Ob tem dodaja, da je ena največjih težav Pšate in še mnogih drugih slovenskih rek v tem, da nima celostnega načrta upravljanja, temveč je to razkosano na odločitve posameznih občin.

Marsikaj pa lahko spremenimo tudi z vzgojo in izobraževanjem mladih, ki bi se bolj zavedali pomena rek za naravo in ljudi. Tako so v okviru projekta Evreka II v mengeški osnovni šoli na to temo pripravil likovni natečaj, katerega glavna tema je bila prav reka Pšata. Najboljše slike so razstavljene v mengeški knjižnici.

Oddajte svoj komentar

Kranj 0°

oblačno
vlažnost: 98 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

1/3

ponedeljek

-9/5

torek

-7/7

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

DELAVNICE / Jesenice, 1. december 2021

Adventna ustvarjalna delavnica

PRIREDITVE / Škofja Loka, 3. december 2021

Izložbe domišljije: prodajne razstave umetnikov in rokodelcev

SEJMI / Bled, 3. december 2021

Sejem rabljene smučarske opreme

PRIREDITVE / Škofja Loka, 4. december 2021

Izložbe domišljije: prodajne razstave umetnikov in rokodelcev

SEJMI / Bled, 4. december 2021

Sejem rabljene smučarske opreme

PRIREDITVE / Škofja Loka, 5. december 2021

Izložbe domišljije: prodajne razstave umetnikov in rokodelcev

SEJMI / Bled, 5. december 2021

Sejem rabljene smučarske opreme

OBVESTILA / Kranj, 6. december 2021

Obvestilo Društva upokojencev Kranj

 

 
 

 

 
 
 

Zadevi Sikošek grozi zastaranje / 18:33, 28. november

Hehe. Sodna veja v oblasti deluje po sistemu interesne skupnosti ali lobija ali mafije. Lepo je biti prijatelj te interesne skupnosti.

Poraz pobudnikov referenduma za občino Golnik / 13:45, 26. november

NSi zastonj računa na glasove v Kranju. Kosovo Republika (KR) glasuje za SD.

V sredo potrdili 2668 okužb z novim koronavirusom / 12:55, 26. november

Narobe si razumu. Ejejejej. Tipično za oprane glave.

Zimo pričakajmo pripravljeni / 12:26, 26. november

Od kar pomnim že pred zimo zamenjam letne gume z grobo profilnimi gumami. Ja, z zimskimi. Ko sem jih pa obrabil toliko, da za drugo zimo ne ...

Za oskrbo vseh ni dovolj kadra / 09:30, 26. november

Tandem Šarec - Pirnat nas je pripeljal v izredno stanje, 253 Slovencev že okuženih, 2 sta v kritičnem stanju !
Tako je poročala edina resnica na tem svetu Nora24 dne 16.3.2020 !

V sredo potrdili 2668 okužb z novim koronavirusom / 09:09, 26. november

Pavle, zna bit da so te dal na IGNORE ?!!

Cena ogrevanja je šla v nebo / 08:06, 26. november

Cene za MWh toplote: Trbovlje (plin) 92,2€, Zagorje(lesni sekanci) 42,6€, Ljubljana (premog+lesni sekanci) 59,8€, Celje (komunalni odpadki+b...