Na sprejemu letošnjega prejemnika mednarodne Pretnarjeve nagrade dr. Mirana Hladnika v Tržiču. Od leve: pobudnik podeljevanja nagrade Ivo Stropnik (Pretnarjev študent), prejemniki nagrade Metka Lokar, Miran Hladnik, Lenka Kuhar Daňhelová, Peter Kuhar in direktorica knjižnice Marinka Kenk Tomazin. / Foto: Tina Dokl

Slovlit ga veseli in krepi

Literarni zgodovinar dr. Miran Hladnik je prejemnik 17. mednarodne Pretnarjeve nagrade in s tem častnega naslova ambasador slovenske književnosti in jezika. Sprejem so mu pripravili tudi v tržiški knjižnici, ki – tako kot nagrada – nosi ime po Tonetu Pretnarju (1945–1992).

Tržič – Miran Hladnik je mednarodno Pretnarjevo nagrado prejel za, kot so zapisali, »življenjsko delo, izkazano z osnovanjem in že dobri dve desetletji neutrudnim moderiranjem diskusijskega foruma Slovlit – pomembnega, pluralnega, tako rekoč osred­njega slovenskega in v naravi svetovnega spleta mednarodnega informativnega medija za literarnovedni in slovenistični svet.« Nagrado podeljujejo na pobudo pesnika Iva Stropnika v organizaciji Velenjske knjižne fundacije zaslužnim posameznikom, ki si doma in po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo, jezikom in književniki. Vsako leto sprejem nagrajenca pripravijo tudi v tržiški knjižnici, ki nosi Pretnarjevo ime. Literarni zgodovinar, literarni kritik, verzolog, polonist, prevajalec, pesnik, predvsem pa v spominih izjemen človek Tone Pretnar je bil Tržičan, v rojstnem mestu skrbno negujejo spominj nanj. Poletno druženje z letošnjim nagrajencem Miranom Hladnikom je bilo pod milim nebom, dan po Pretnarjevem rojstnem dnevu, desetega avgusta.

Nagrajenec literarni zgodovinar Miran Hladnik je bil dijak Gimnazije Kranj, študiral je slovenščino in primerjalno književnost z literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S Pretnarjem sta bila študentska prijatelja. Za diplomo se je Hladnik lotil v slovenski literarni zgodovini neznanega, vendar plodnega pisca viteških romanov Miroslava Malovrha, za magisterij slovenske trivialne pripovedne proze 19. stoletja, za doktorat pa žanra slovenske kmečke povesti. Kar precej časa je študijsko preživel v tujini, med drugim je bil Fulbrightov štipendist v Ameriki in Humboldtov štipendist v Nemčiji. Kot je dejal v pogovoru z Marinko Kenk Tomazin, direktorico Knjižnice dr. Toneta Pretnarja, je bila prav tujina ena njegovih najmočnejših življenjskih izkušenj. Z izkušnjo drugokulturnosti puščaš več vrat odprtih ...

Hladnik je avtor več knjig o slovenski književnosti in profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s kvantitativnimi raziskavami slovenske pripovedne proze, od leta 1995 zlasti s slovenskim zgodovinskim romanom.

Leta 1995 je v računalniški obliki začel objavljati tedenske Novice Oddelka za slovanske jezike in književnosti, ki jih je leta 1999 nadomestil Slovlit, ki ga moderira že 21 let. Kot je dejal, ga vse v povezavi s Slovlitom veseli in krepi.

Slovlit je novičarski in diskusijski forum, ki združuje zainteresirane literarne zgodovinarje in jezikoslovce doma in po svetu. Omogoča sprotno izmenjavo mnenj o aktualnih strokovnih vprašanjih literarne vede, jezikoslovja, slovenistike, humanistike in akademskega izobraževanja.

Svoje literarnovedne in slavistične izsledke Hladnik prosto dostopno objavlja na spletu (na Wikipediji, Wikiviru, Wikiverzi, Wikiknjigah). Kot razmišlja: »Eden izmed kriterijev kulturne razvitosti in preživitvene sposobnosti naroda v zadnjih dvajsetih letih je, v kolikšni meri ima svojo kulturo digitalizirano. Tristo jezikov je na Wikipediji in to so tisti jeziki, ki lahko računajo, da bodo v prihodnji kulturni kataklizmi, ki bo pobrala večino od sedem tisoč jezikov, kolikor jih obstaja, preživeli.« Slovenščina je v različicah Wikipedije široko uporabljana, velika je zbirka strukturiranih podatkov v slovenskem jeziku. Torej se za usodo slovenskega jezika ni bati, je prepričan Hladnik.

Za svoje delo je prejel že kar nekaj nagrad, med njimi Trubarjevo priznanje konec leta 2017, ki ga podeljuje NUK za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Z družino živi na Srednji Dobravi pri Kropi.

Oddajte svoj komentar

Kranj 16°

pretežno oblačno
vlažnost: 89 %
veter: SV, hitrost: 11 km/h

14/26

četrtek

13/28

petek

15/19

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

IZLETI / Kranj, 26. maj 2022

Planinsko-pohodniški izlet Kavčič–Lipnik

IZLETI / Škofja Loka, 27. maj 2022

V Prekmurje

IZLETI / Kranj, 27. maj 2022

Z vlakom do Kopra, peš v Izolo

IZLETI / Kranj, 28. maj 2022

Na hrvaško Ivanščico

IZLETI / Kranj, 3. junij 2022

V gore ob Gardskem jezeru

IZLETI / Kranj, 11. junij 2022

V Nockberge

IZLETI / Kranj, 24. junij 2022

Na planinarjenje v Bosno in Hercegovino

 

 
 

 

 
 
 

Prva 3D-zebra v Kranju / 21:28, 25. maj

MENE NAJBOL ZANIMA TALE NOVA VLADA, RECIMO MESEC BO ZGRADIL NEVEM KOLIKO TISOČ NEPROFITNIH STANOVANJ? IN KJE BO VZEL DENAR?GDO BO DOBIL TA S...

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 15:11, 25. maj

Baj, baj Alpina! Imeli ste Elan, mar bi mu jo prodali za 1€. No, bomo videli! Samo kaj, deutebe je bil zraven!

Nov defibrilator v Vrbi / 15:07, 25. maj

O obvoznici v Vrbi je govora komaj nekaj mesecev, morda dve tri leta! O blejski obvoznici pa smo govorili že davnih desemdesetih in pri tem...

Nov defibrilator v Vrbi / 08:34, 25. maj

Projekt gradnje obvoznice v Vrbi je trenutno kje? Verjetno tam kot Blejska obvoznica. Na papirju.

V ponedeljek potrdili 575 okužb z novim koronavirusom / 08:11, 25. maj

Lep dan mladosti !

V Kranju uvajajo aplikacijo Gospodar zdravja / 18:41, 24. maj

V ZD Škofja Loka Gospodar zdravja deluje že več kot dve leti. Zelo priročno.

Treba se je povezovati / 19:17, 21. maj

Sedeže podjetij čimprej prenesti v Avstrijo. Svoboda prinaša nacionalizacijo.