Na sprejemu letošnjega prejemnika mednarodne Pretnarjeve nagrade dr. Mirana Hladnika v Tržiču. Od leve: pobudnik podeljevanja nagrade Ivo Stropnik (Pretnarjev študent), prejemniki nagrade Metka Lokar, Miran Hladnik, Lenka Kuhar Daňhelová, Peter Kuhar in direktorica knjižnice Marinka Kenk Tomazin. / Foto: Tina Dokl

Slovlit ga veseli in krepi

Literarni zgodovinar dr. Miran Hladnik je prejemnik 17. mednarodne Pretnarjeve nagrade in s tem častnega naslova ambasador slovenske književnosti in jezika. Sprejem so mu pripravili tudi v tržiški knjižnici, ki – tako kot nagrada – nosi ime po Tonetu Pretnarju (1945–1992).

Tržič – Miran Hladnik je mednarodno Pretnarjevo nagrado prejel za, kot so zapisali, »življenjsko delo, izkazano z osnovanjem in že dobri dve desetletji neutrudnim moderiranjem diskusijskega foruma Slovlit – pomembnega, pluralnega, tako rekoč osred­njega slovenskega in v naravi svetovnega spleta mednarodnega informativnega medija za literarnovedni in slovenistični svet.« Nagrado podeljujejo na pobudo pesnika Iva Stropnika v organizaciji Velenjske knjižne fundacije zaslužnim posameznikom, ki si doma in po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo, jezikom in književniki. Vsako leto sprejem nagrajenca pripravijo tudi v tržiški knjižnici, ki nosi Pretnarjevo ime. Literarni zgodovinar, literarni kritik, verzolog, polonist, prevajalec, pesnik, predvsem pa v spominih izjemen človek Tone Pretnar je bil Tržičan, v rojstnem mestu skrbno negujejo spominj nanj. Poletno druženje z letošnjim nagrajencem Miranom Hladnikom je bilo pod milim nebom, dan po Pretnarjevem rojstnem dnevu, desetega avgusta.

Nagrajenec literarni zgodovinar Miran Hladnik je bil dijak Gimnazije Kranj, študiral je slovenščino in primerjalno književnost z literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S Pretnarjem sta bila študentska prijatelja. Za diplomo se je Hladnik lotil v slovenski literarni zgodovini neznanega, vendar plodnega pisca viteških romanov Miroslava Malovrha, za magisterij slovenske trivialne pripovedne proze 19. stoletja, za doktorat pa žanra slovenske kmečke povesti. Kar precej časa je študijsko preživel v tujini, med drugim je bil Fulbrightov štipendist v Ameriki in Humboldtov štipendist v Nemčiji. Kot je dejal v pogovoru z Marinko Kenk Tomazin, direktorico Knjižnice dr. Toneta Pretnarja, je bila prav tujina ena njegovih najmočnejših življenjskih izkušenj. Z izkušnjo drugokulturnosti puščaš več vrat odprtih ...

Hladnik je avtor več knjig o slovenski književnosti in profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s kvantitativnimi raziskavami slovenske pripovedne proze, od leta 1995 zlasti s slovenskim zgodovinskim romanom.

Leta 1995 je v računalniški obliki začel objavljati tedenske Novice Oddelka za slovanske jezike in književnosti, ki jih je leta 1999 nadomestil Slovlit, ki ga moderira že 21 let. Kot je dejal, ga vse v povezavi s Slovlitom veseli in krepi.

Slovlit je novičarski in diskusijski forum, ki združuje zainteresirane literarne zgodovinarje in jezikoslovce doma in po svetu. Omogoča sprotno izmenjavo mnenj o aktualnih strokovnih vprašanjih literarne vede, jezikoslovja, slovenistike, humanistike in akademskega izobraževanja.

Svoje literarnovedne in slavistične izsledke Hladnik prosto dostopno objavlja na spletu (na Wikipediji, Wikiviru, Wikiverzi, Wikiknjigah). Kot razmišlja: »Eden izmed kriterijev kulturne razvitosti in preživitvene sposobnosti naroda v zadnjih dvajsetih letih je, v kolikšni meri ima svojo kulturo digitalizirano. Tristo jezikov je na Wikipediji in to so tisti jeziki, ki lahko računajo, da bodo v prihodnji kulturni kataklizmi, ki bo pobrala večino od sedem tisoč jezikov, kolikor jih obstaja, preživeli.« Slovenščina je v različicah Wikipedije široko uporabljana, velika je zbirka strukturiranih podatkov v slovenskem jeziku. Torej se za usodo slovenskega jezika ni bati, je prepričan Hladnik.

Za svoje delo je prejel že kar nekaj nagrad, med njimi Trubarjevo priznanje konec leta 2017, ki ga podeljuje NUK za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Z družino živi na Srednji Dobravi pri Kropi.

Oddajte svoj komentar

Kranj 6°

pretežno oblačno
vlažnost: 93 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

6/15

sobota

0/17

nedelja

4/16

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

GLEDALIŠČE / Bohinjska Bela, 16. marec 2024

Muzikal Kekec

PRIREDITVE / Cerklje, 16. marec 2024

Cerklje smučamo – pokal občine 2024

GLASBA / Predoslje, Stražišče, 16. marec 2024

Spustite me pod kovter, gospa Markham

OBVESTILA / Goriče, 16. marec 2024

Preventivne meritve

OBVESTILA / Cerklje, 16. marec 2024

Preventivne meritve

PRIREDITVE / Šenčur, 16. marec 2024

Pod okence pridem

PRIREDITVE / Visoko, 16. marec 2024

Dobrodelna predstava Bog masakra

GLEDALIŠČE / Koroška Bela, 16. marec 2024

Izpolnjene sanje

 

 
 

 

 
 
 

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 11:09, 12. marec

Pri evtanaziji ne rabiš zdravnika. Medicinska sestra je dovolj.

Dražja pomoč na domu / 15:29, 8. marec

Pozdravljeni, članek nič ne omenja, za koliko se je z novimi cenami oskrbovalkam (in oskrbovalcem seveda) bolj povrnila veljava njihovega dela, kot omenja g. župan.

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...

Komu naj gre parkirnina / 18:34, 3. marec

Ah ta denar! Zaradi njega se skregajo še tako dobri prijatelji.