V spomin: Ivo Miklavčič (1919–2020)

Besedilo: Združenje borcev za vrednote NOB Kranj
Kategorija: Domov / ponedeljek, 13. julij 2020 / 16:16  

V 101. letu starosti smo se v torek, 16. junija, na Mestnem pokopališču v Kranju poslovili od borca Prešernove brigade, člana Združenja borcev za vrednote NOB Kranj, gospodarstvenika s področja stanovanjske gradnje in urejanja prostora Iva Miklavčiča.

Rodil se je 20. avgusta 1919 v Cerkljah na Gorenjskem v obrtniški družini. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju in bil priden in nadarjen učenec. Po končani osnovni šoli mu je ravnatelj Josip Lapajne predlagal, da naj šolanje nadaljuje na Kraljevi gimnaziji v Beogradu. Ivo priložnosti ni izkoristil in je uresničil željo očeta obrtnika sedlarske stroke in se vpisal na Obrtno šolo v Kranju. Končal je šolanje, opravil vajeniško dobo sedlarske, jermenske in torbičarske stroke in pozneje še mojstrski izpit.

Začela se je druga svetovna vojna, Ivo je bil na služenju vojaškega roka v Kumanovem v Makedoniji. Vojake so premestili v Sremsko Mitrovico in od tam se je s transportom Rdečega križa vrnil v domače Cerklje. Po nalogu nemškega urada za delo je leta 1944 začel delati v sedlarski delavnici v Celovcu. Ob prejemu vpoklica v nemško vojsko se ga je izognil s pobegom, se v Selški dolini vključil v narodnoosvobodilni boj in se pridružil partizanom. Kot komandir čete Prešernove brigade je 1. in 2. maja 1945 sodeloval pri osvoboditvi Gorice.

Po vojni je Ivo končal Srednjo ekonomsko šolo v Kranju, se leta 1949 poročil s Slavko Fajfar in rodili so se jima trije sinovi. V svobodni domovini je deloval na družbenopolitičnem in gospodarskem področju in za svoje delo prejel več odlikovanj in priznanj.

Po upokojitvi leta 1981 je sodeloval v domicilnem odboru VII. SNOUB France Prešeren, pri Partizanskih smučinah Cerkno 45, kjer je bil častni član odbora in na smučinah tudi tekmoval. Častni član odbora je bil tudi pri organizacijskem odboru Spominski pohod na Triglav.

Ivo, hvala ti, za tvoj doprinos pri osvoboditvi izpod tujčevega jarma, da danes slovenski rod hodi po slovenski zemlji in govori slovenski jezik.