Arijana Gadžijev oblikuje tekstilni nakit z motiviko ljudskega izročila slovanskih dežel.

Slovanka kot izvirni nakit iz tekstila

Samostojna oblikovalka tekstila Arijana Gadžijev je navdih za kolekcijo tekstilnega nakita iskala v slovanskem svetu. Predstavlja ga na razstavi v projektnem prostoru Kamra v Bohinjski Bistrici.

Bohinjska Bistrica – Tekstil je lep. Živopisni cvetlični potiski in izvirno avtorsko oblikovanje ga naredijo lepega, kot je nakit, in ko boste v slednjem prepoznali še ljudsko izročilo, ki ga skozi rodove pišejo slovanski narodi od Jadrana do Rusije, bo njegova lepota našla pot tudi v globino vaših duš.

Razstavišče in prostor kreativnih delavnic v nekdanji upravni stavbi Gradbene v Bohinjski Bistrici, ki ga v okviru Kamra projekta Bohinj oživlja in vodi Urška Alič, bo do konca tega tedna bogatejši za razstavo z naslovom Slovanka, na kateri kolekcijo avtorsko potiskanega tekstilnega nakita za dom in telo z navdihom v slovanski folklorni umetnosti, v njenih rastlinskih vzorcih in motivih, predstavlja samostojna oblikovalka tekstilij Arijana Gadžijev. Razstava sodi v sklop projekta Bien 2020, ki ta čas poteka v Kranju. Na njej se s svojimi deli predstavljajo študenti oblikovanja tekstilij in oblačil ter notranje opreme, ena od njihovih mentoric je tudi Arijana Gadžijev, sicer na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani asistentka na oddelku ta tekstilstvo, grafiko in oblikovanje.

»Ko se je odprl projekt Kamra, sem se takoj pozanimala za možnost prestavitve svoje kolekcije tekstilnega nakita. Bohinj mi je še posebej pri srcu, saj že dvajset let sem hodim na počitnice, okolje mi je zelo domače in mi tudi v emocionalnem pogledu veliko pomeni,« je zadovoljna Arijana Gadžijev, ki je kolekcijo Slovanka ustvarila lani in jo vseskozi dopolnjuje. Doslej jo je že predstavila na samostojni razstavi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani ter na skupinski razstavi tekstilnih umetnikov Zelena koreNit v kranjski Layerjevi hiši.

»Pred časom sem raziskovala ljudsko obrtno umetnost, pri čemer me je zanimalo, kako so živeli nekoč, ko so ljudje v sožitju z naravo iz nje jemali in ji hkrati znali tudi vračati. Ljudska umetnost je preprosta, neposredna in kot taka zelo iskrena. Ob tovrstni folklori, ki sem jo zasledila v slovanskih deželah, sem bila še posebej očarana nad cvetjem in drugim rastlinjem, upodobljenim na raznih vsakdanjih predmetih,« pripoveduje oblikovalka izvirnega tekstilnega nakita; da je zanimivo, kako so znali vzeti rože iz njihovega okolja, vrta, travnika, polja, gozda in jih interpretirati v izdelkih za dom, na vezeninah, čipkah, poslikanem posodju … Za ročna dela so ti ljudje vzeli čas, ki nam ga danes primanjkuje.

»S tem navdihom sem oblikovala vzorce, ki v sodobni tehniki tiska na tekstil ter na geometrijskih oblikah elementov nakita oživljajo vez med ljudskim in sodobnim ter med naravo in človekom, ki je danes od nje vedno bolj oddaljen,« poudari Arijana Gadžijev, na vprašanje, zakaj prav nakit, pa pojasnjuje: »Tako kot so rože spletene v venec, sem jaz posamezne dele z vzorci sestavila v ogrlico. Pri tem ne gre le za modni dodatek, ampak tudi dodatek za dom. Nakit je lahko ogrlica, ko prideš domov, ga obesiš na steno in polepša prostor.« S tem nakit lahko poudarja tudi značaj prostora, ne le osebe, ki ga nosi.

Material, iz katerega avtorica izdeluje nakit, je poliester, potiskan pa je s tako imenovanim sublimacijskim tiskom. »Cvetlice najprej ročno narišem, jih nato skeniram in obdelam z računalniškimi programi ter jih pripravim za tisk. Za tiskanje običajno uporabljam razne ostanke blaga. Zanimivo je kombinirati organske vzorce, kot je cvetje, z geometrijsko formo. Namesto perlic uporabljam kocke, trikotnike in druge geometrijske forme. Seveda se morajo vzorci, ko so zloženi v lik, med seboj ujemati. Liki so modularni in se lahko eden za drugim nizajo na vrvico. Ustvarjanje ogrlice prepuščam uporabniku in njegovi domišljiji.«

Arijana Gadžijev na razstavi predstavlja šest različnih vzorcev s 17 kosi nakita. Vsak je predstavljen na ploskvi kot vzorec, zgolj rob tekstila, lahko gre v neskončnost ali je le poslikava le polovična. Ob njem je predstavljen unikaten nakit. Kot je povedala umetnica, je razstava tudi prodajna, nakit, ob njem tudi slike in printe z različnimi motivi, je mogoče kupiti oziroma naročiti na licu mesta in na spletni strani www.arijanagadzijev.com. Razstava bo v Kamri na ogled ta teden od torka do nedelje med 16. in 19. uro.

Oddajte svoj komentar

Kranj 22°

oblačno
vlažnost: 61 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

13/27

ponedeljek

12/27

torek

12/26

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

OBVESTILA / Šenčur, 23. maj 2022

Zbor članov Turističnega društva Šenčur

PRIREDITVE / Šenčur, 23. maj 2022

Dnevi medgeneracijskega sožitja v Ljubljani

IZLETI / Kranj, 26. maj 2022

Planinsko-pohodniški izlet Kavčič–Lipnik

IZLETI / Škofja Loka, 27. maj 2022

V Prekmurje

IZLETI / Kranj, 27. maj 2022

Z vlakom do Kopra, peš v Izolo

IZLETI / Kranj, 28. maj 2022

Na hrvaško Ivanščico

IZLETI / Kranj, 3. junij 2022

V gore ob Gardskem jezeru

 

 
 

 

 
 
 

Treba se je povezovati / 19:17, 21. maj

Sedeže podjetij čimprej prenesti v Avstrijo. Svoboda prinaša nacionalizacijo.

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 19:15, 21. maj

Ocenjena vrednost 20M€, dolg 30M€. Neka jaka firma. Nakup ima toliko smisla kor Merlakova vlaganja v Bohinj.

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 09:24, 21. maj

Nič bati! Bomo drago nazaj kupili (politika in najboljši menedžerji si bodo omastili brke), vložili davkoplačevalski denar (nobene nove boln...

Poslanci izvolili predsednico / 08:41, 20. maj

Gospodarska rast 9,80 %
Inflacija 7%
Dvig cen osn. življ. potrebščin cca. 40%
Višje plače 0%
Evo, mamo mi to...

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 08:37, 20. maj

Odlično, a je še kej ostalo iz gnilega socijalizma, da nismo prodal?

Rekonstrukcija Železniške ulice / 23:19, 19. maj

Konec projekta bo verjetno oktobra. Samo letnica še ni znana. Kako obnavljajo ceste po Radovljici... to svet še ni videl. Po smrt poslat te izvajalce. To je noro.

Plinovod zapletel umestitev brvi / 08:04, 19. maj

Kako so dobili gradbeno dovoljenje brez PZI-ja mi ni jasno, če ne vedo, da je na trasi plinovod. Nekdo na upravni enoti je bil dobro podmazan.