Spomnili so se Kristine Šuler

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 20. januar 2020 / 10:20  

Sredi decembra so na pročelju osnovne šole na Stari Gori pri Svetem Juriju ob Ščavnici odkrili prenovljeno spominsko obeležje Kristini Šuler, leta 1866 v Kropi rojeni učiteljici in pesnici, ki je na Stari Gori poučevala skoraj četrt stoletja. Spominsko ploščo so izdelali Kroparji, ki so se tudi v velikem številu udeležili slovesnosti in slavnostne akademije ob obletnici.

Kristina Šuler se je 25. decembra 1866 rodila v ugledni in premožni fužinarski družini Schuller v Kropi. Tam je hodila tudi v osnovno šolo, nato pa osem let obiskovala samostansko šolo v Škofji Loki in kasneje učiteljišče v Ljubljani, kjer je leta 1887 maturirala. Od leta 1889 je poučevala v Bohinjski Bistrici, kjer sta kot kaplana službovala pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Anton Medved, ki sta ji prebudila ljubezen do poezije.

Kot je v zapisu Življenjska moč Kristine Šuler ugotovil Peter Colnar, je kljub družinskim težavam ob skrbi za obubožanega oslepelega očeta, za sestro in brata v Bohinjski Bistrici ob spodbudni slovstveni družbi Frana Saleškega Finžgarja in Vide Jeraj živela najsrečnejše, najplodovitejše, najbolj obetajoče obdobje življenja. »V svet je začela pošiljati svoje pesmi. Poleg nežnih liričnih podob iz narave in izpovedi prekipevajoče življenjske radosti in obupa pričakujoče ljubezni. Njen ''vodnik in učenik'', pesniški svetovalec A. Medved je menil, da lahko postane ''največja slovenska pesnikinja'', vendar se je grdo obregnil ob njene za tiste čase pač nekoliko drzne ljubezenske pesmi.«

Konec leta 1898 je bila premeščena na osnovno šolo v Šmartnem pri Ljubljani, kjer so jo čez tri leta odpustili zaradi rojstva nezakonskega otroka. Ker je bila takratna družba do mater z nezakonskimi otroki prizanesljivejša na Štajerskem, se je nato s trimesečno hčerko Kristo odselila na Staro Goro pri Sv. Juriju ob Ščavnici in na tamkajšnji osnovni šoli poučevala nadaljnjih 24 let.

Prve pesmi je napisala v nemščini, ko je bila stara 14 let. Najbolj plodovito obdobje njenega ustvarjanja pa je bil čas, ko je poučevala v Bohinjski Bistrici in je na njeno poezijo vplivalo druženje z Medvedom in Finžgarjem ter Vido Jeraj. Pesmi je objavljala v Ljubljanskem zvonu, Domu in svetu, Slovenki in Planinskem vestniku, prva njena pesem pa je bila objavljena v Bohinjski Savi. Med takratnim bralstvom in izobraženstvom je skupaj z Vido Jeraj veljala za najboljšo slovensko pesnico. Glavna tematika njene poezije je bilo hrepenenje po ljubezni in izgubljeni mladosti, ukvarjala pa se je tudi s problematiko položaja ženske tedanjega časa in tragedije ljudi v času prve svetovne vojne.

Njene pesmi je med prvo svetovno vojno želel urediti in izdati pisatelj, publicist in prevajalec Ivan Lah, vendar so mu jih avstrijske oblasti zaplenile, ko so ga zaprle. Prav tako je propadel tudi poskus izdaje zbirke po drugi svetovni vojni, zato so njene pesmi takrat ostale v rokopisu ter omenjenih revijah tistega časa. Leta 2008 pa so pod uredniškim delom Emila Cesarja izbrane pesmi Kristine Šuler vendarle izšle tudi v knjižni obliki, in sicer pod naslovom Češnja pod mojim oknom.

Prireditev v počastitev spomina na Kristino Šuler so skupaj organizirali Občina Sv. Jurij ob Ščavnici, Občina Radovljica, Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, Gibanje Kultura – Natura Slovenija, Kulturno društvo Kropa in Fundacija za razvoj lipniške doline.