V teh dneh umetniški vodja festivala Klavdij Tutta ob pomoči nekaterih članov Likovnega društva Kranj skrbno načrtuje galerijske postavitve po mestnih razstaviščih. / Foto: Igor Kavčič

Črno in belo, likovno

Na letošnjem osmem Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti se bo na več kot dvajset razstaviščih s svojimi deli predstavilo 126 avtorjev iz 25 držav. Kranj bo ves oktober državna prestolnica likovne umetnosti.

Kranj – Oktober je v Kranju tradicionalno, letos že osmič po vrsti, namenjen Mednarodnemu festivalu likovnih umetnosti. Kranj z galerijami in razstavišči v ožjem mestnem jedru, ki se jim bo pridružil Razstavni paviljon Jugovic v Spodnjih Bitnjah, bo za mesec dni postal največji likovni salon v državi. Festival je včeraj že odprla prva razstava v Mestni knjižnici Kranj, na kateri se s svojo aktualno likovno produkcijo predstavlja letošnja nagrajenka Majskega salona akademska slikarka Milena Gregorčič, danes zvečer bodo svoja dela v umetniškem dialogu na ogled postavili trije avtorji iz sosednje Avstrije in dva domača umetnika, na še eni razstavi pa se bo soočilo sedem likovnikov iz Likovnega društva Kranj s štirimi kolegi iz Združenja umetnikov Škofja Loka. Že dopoldan so skozi optiko črnega in belega v arhitekturi na vrtu gradu Khislstein svoja kreativna razmišljanja izpostavili štirje arhitekti iz skupine KRARH.

Od vsega začetka je pobudnik in umetniški vodja festivala akademski slikar Klavdij Tutta, ki je po šestih letih znova osmislil temo črno in belo. »Tema se je že prvič pokazala za dobro, zato jo letos ponavljamo, a z drugačnim pristopom. Če smo takrat poiskali predvsem avtorje v slovenskem prostoru, smo tokrat razširili obzorje z avtorji, ki se v svoji umetniški govorici še posebej posvečajo tej zvrsti in prihajajo tudi iz širšega mednarodnega prostora,« je povedal in ob tem v ospredje postavil dejstvo, da bo na festivalu na ogled tudi mnoštvo različnih avtorskih pristopov v svet črno-belega. O tem pričajo sama dela – umetniki nas nagovarjajo tako s figuraliko in krajinami kot z geometrijo in likovno abstrakcijo. V festivalsko ponudbo so vključene tudi različne zvrsti likovne umetnosti, poleg slikarstva, kiparstva, ilustracije in grafike tudi instalacija, video in fotografija ter arhitektura in oblikovanje tekstila.

Kot dodaja Tutta, se je kot vsa leta doslej tudi letos boril za to, da gre za kar najbolj kvalitetna dela tako znotraj opusov posameznih umetnikov kot sodelujočih avtorjev nasploh. »Festival tudi v kvalitativnem smislu vsako leto raste, k čemur pripomorejo tudi selektorji, ki za nekatere festivalske sklope pripravijo izbor avtorjev in del.«

Osrednji dogodek festivala bo že tradicionalni torkov pohod po galerijah starega mestnega jedra. Začel se bo ob 17. uri pred Malo galerijo Likovnega društva Kranj, v kateri so ob bok delom leta 2016 preminulega Janeza Bernika postavili njegove mednarodne sodobnike Picassa, Dalija, Mušiča, Rauschenberga, Vasarelyja, Tapiesa in druge. Dela so si izposodili v Mednarodnem grafičnem likovnem centru in pri zasebnih zbiralcih, mnoge pa so poslali prijatelji likovniki iz različnih koncev sveta.

Festivalski sklop z deli avtorjev iz tujine se nadaljuje v galerijah Gorenjskega muzeja, kjer je na ogled tudi aktualna produkcija slovenskih in likovnikov iz prostora Alpe-Jadran. Umetniška dela so deloma izbrana s strani selektorjev, deloma z njimi na festivalu sodelujejo vabljeni avtorji. Med njimi so tako že uveljavljeni avtorji srednje in starejše generacije pa tudi likovniki na začetku svoje poti. Sledijo razstave na tradicionalnih razstaviščih – Kranjski hiši, Etno Galeriji Desetnica, Cafe Galeriji Pungert, Galeriji Prešernovih nagrajencev ter v vseh razstaviščih Layerjeve hiše. Kot vsako leto se bo tudi tokrat sprehod zaključil v Galeriji dr. Ceneta Avguština, kjer se z deli predstavlja letošnji prejemnik priznanja ZDSLU za življenjsko delo – slikar in grafik prof. Črtomir Frelih. Ob zaključku bodo podelili tudi priznanja in nagrade festivala.

Oddajte svoj komentar

Kranj 8°

pretežno jasno
vlažnost: 65 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

1/10

sreda

-3/5

četrtek

-4/10

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

DELAVNICE / Gorenjska, 22. november 2023

Ustvarjalna in zdravstvena delavnica, umovadba

PRIREDITVE / Škofja Loka, 23. november 2023

Orglice v Škofji Loki

FILM / Žiri, 23. november 2023

Projekcija filma o Vlastu Kopaču

IZLETI / Kranj, 23. november 2023

Izlet DU Kranj

DELAVNICE / Gorenjska, 24. november 2023

Ustvarjalna in zdravstvena delavnica, umovadba

GLASBA / Tržič, 24. november 2023

Koncert FS Karavanke

GLEDALIŠČE / Breznica, 26. november 2023

Jutri začnem in Od kod si, kruhek

 

 
 

 

 
 
 

Oblaki prahu zaradi napake v jeklarni / 19:35, 19. november

Deželan, industrija je prišla v naselje in ne naselje k industriji. Obrate na Belškem polju so zgradili v 80. letih 20. stoletja in s tem od...

Oblaki prahu zaradi napake v jeklarni / 10:17, 14. november

Je pa tudi res, da so si delavci železarne zgradili svoje domove blizu in daleč same železarne. Enako se je dogajalo tudi z gradnjo po strug...

Kolesarski sistem čez zimo zaprt v šestih občinah / 20:20, 11. november

Nič ne bi bilo narobe, če bi za kolesa naredili nadstreške. Pa pri načrtovanju nadstreškov naj računajo na močnejše vetrove, katerih je iz leta v leto več.

Planinko reševali vso noč / 20:13, 11. november

Prepričan sem, da bi taka reševanja morali rešenim zaračunati v kolikor nimajo sklenjenega zavarovanja. Mi smo v takih in podobnih situacija...

Označevanje slovenskega izvora mesa na računih / 20:06, 11. november

Za mene je bolj pomembno, da je poreklo zapisano na etiketi v hladilnici, kot pa na računu. Ko si ogleduješ meso, da veš kaj boš dal v košar...

Mobilni alarm s Koroške Bele na kamniški plaz / 19:56, 11. november

Smo res tako revna država, da imamo za uporabo na nevarnih plaziščih le en mobilni alarm? Če smo, bi za še kakšnega, kaj prispevala cerkev, ...

Oblaki prahu zaradi napake v jeklarni / 12:31, 11. november

Umazana industrija ne sidi na Gorenjsko. SIJ mora počasi začeti razmišljati o selitvi proizvodnji v druge države.