Vsekakor privlačna razstava je v Galeriji Paviljon na ogled še jutri in v nedeljo. / Foto: Tina Dokl

Strast do oblikovanja nakita

Na zlatarsko-draguljarski razstavi Narava in nakit, ki je na ogled v Galeriji Paviljon v Tržiču, sodeluje več kot štirideset zlatarjev in oblikovalcev nakita.

Narava je številnim oblikovalcem navdih, iz katerega črpajo zgodbe za ustvarjanje. To obiskovalec vsekakor občuti in doživi ob ogledu razstave Narava in nakit, ki so jo v tržiški Galeriji Paviljon odprli v ponedeljek kot uvodni dogodek v 47. Mednarodne dneve mineralov, fosilov in okolja (Minfos), ki ga Tržič gosti jutri in v nedeljo. Razstava unikatnega nakita predstavlja tako motive, povezane z zgodbami iz narave, kot tudi naravne materiale, ki so vdelani v nakit. »Prav vidi se, kako je ta nakit vaš, kako se v njem izrazita vaše osebno, intimno razmišljanje, odnos do življenja in kako zelo so izdelane oblikovalske rešitve. Tukaj je pravljica, so mistični svetovi, poezija, nekaj je humornih pripovedk, družbeno kritičnega angažmaja in ne nazadnje tudi razmislek o reciklaži, o nekem pravem odnosu do narave,« je besede zajela Martina Obid Mlakar, ki je skupaj z Mirzo Grošičem postavila razstavo. Oba sta oblikovalca in razstavljata.

Pričujoča razstava je dragocena priložnost, da zlatarji in oblikovalci nakita pokukajo iz svojih studiev, delavnic, dr. Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije celo meni, da tako raznolike razstave s tega področja v Sloveniji še ni bilo. Izjemen je odziv razstavljavcev, več kot štirideset se jih predstavlja; nekateri delujejo samostojno, nekateri v Društvu oblikovalcev Slovenije ali prek Sekcije za zlatarje in draguljarje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Fosili iz omare je ime ogrlice Sandre Kocjančič, ki jo je ustvarila ravno zaradi Minfosa. Še njen besedni opis: »Odločila sem se, da uporabim pozabljene vzorce, ki so že veliko časa samevali ter jih z arheološko natančnostjo izberem in sestavim v ogrlico.«

Huberto Široka se predstavlja z zapestnicami Kelti-ojačevalci, narejenimi iz srebra, medenine, lave. Zraven zapiše: »Skozi zgodovino nakit nikoli ni bil zgolj predmet kitenja, marveč je v sebi nosil mnogo globlja sporočila. Človeku je služil kot neka vrsta ''ojačevalca'' – amuleta. Človeku je dajal moč, da je spoznaval in razumel svet okoli sebe. Pomagal mu je razumeti ogenj, sonce, smrt, zvezde … ščitil ga je pred zvermi, boleznimi, strahovi, ki so bili v njem … Z ''ojačevalci'' je poskušal razumeti in sobivati s svetom, ki ga je obdajal.« Sodeluje tudi Zlatarska šola Mengeš. »Učimo tradicionalne zlatarske tehnike, da jih ohranimo, kajti industrija vajeti prevzema tudi na tem področju. Učence učimo še ročne izdelave nakita,« je pojasnil mentor David Kramarič. Ravno je šolanje zaključila prva generacija Zlatarske šole Mengeš; opravili so 120-urno izobraževanje, ki je potekalo v popoldanskem času. In kakšne mojstrice so postale njihove prve učenke!

Prireditelji razstave so Društvo Plac iz Tržiča, Višja strokovna šola Sežana, Društvo oblikovalcev Slovenije, Sekcija zlatarjev in draguljarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Muzeji radovljiške občine in pa Prirodoslovni muzej Slovenije, ki že tretje leto sooblikuje razstave v Galeriji Paviljon v času Minfosa. Dr. Miha Jeršek se kar ni mogel načuditi raznolikosti materialov, motivov, upodobljenih v nakitu. Razstava ima bogate dopolnitve. V nakit prenesena dediščina je kolekcija izvirno oblikovanega nakita, ki izhaja iz raznolike naravne, geološke in arheološke dediščine rudnika Sitarjevec v Litiji. Poseben izraz ji dajejo izbrani in umetelno zbrušeni minerali hematita z jaspisom, ostanki nekdanjih rudniških surovin, vzajemna interaktivnost med nakitom in njegovim nosilcem ter mojstrsko zlatarsko delo. Višja strokovna šola iz Sežane je pripravila demonstracijo brušenja plemenitih kamnov. To je tudi edina višja šola v regiji, ki študente uči oblikovanja kamna in brušenja plemenitih kamnov.

Muzeji radovljiške občine pa predstavljajo pridobivanje in predelavo železove rude v okolici Krope.

Predsednik Turističnega društva Plac Peter Miklič je poudaril, da je tradicijo Minfosa in spremljajočih dogodkov, kot je tudi razstava Narava in nakit, vredno negovati in peljati naprej.

Razstava Narava in nakit preprosto očara. Morje upanja je prstan iz srebra in akvamarina avtorja Roka Široka. Ogrlica Nenavadni cvet je iz kolekcije Skrivnostni vrt Uršule Rihtar, narejena je iz srebra in zelenega ametista. Katja in Nataša Skušek sta ustvarili broško iz zlata in ahata in ima zanimivo ime – Grah. Uhani Eldorado iz pozlačenega bakra in srebra so delo Martine Lončar, turmalin v zlatem okovju na srebrni broški delo oblikovalke Martine Obid Mlakar, tahitijski biser v prstanu iz belega zlata z vdelanimi briljanti je ustvaril zlatar in graver Marijan Kosi ...

Oddajte svoj komentar

Kranj 15°

pretežno jasno
vlažnost: 82 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

12/24

torek

10/28

sreda

13/29

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

IZLETI / Kranj, 30. junij 2022

Izlet Vojsko–Hudournik

IZLETI / Kranj, 30. junij 2022

Kopalni izlet v Izolo

RAZSTAVE / Bled, 30. junij 2022

Razstava Ejti Štih

IZLETI / Naklo, 30. junij 2022

S kolesom na Bled

RAZSTAVE / Radovljica, 1. julij 2022

Monologi 1969–2019

PREDAVANJA / Visoko, 1. julij 2022

Franja Tavčar osebno

IZLETI / Kranj, 2. julij 2022

Iz Lepene do Krnskega jezera

PRIREDITVE / Bistrica pri Tržiču, 2. julij 2022

Sladoledni dan v Bistrici

 

 
 

 

 
 
 

O izzivih, ki so pred nami / 18:17, 28. junij

Primož: ej Pavle, a si že slišal, da bodo na GEN-I kmalu popravili cenike za elektriko ?

Wojciechowski: ma, sam da ne bodo podražil.

O izzivih, ki so pred nami / 10:52, 28. junij

TEŠ bo še dolgo kuril lignit. Upam, da ga nekoč predelajo na biomaso, kot recimo delajo v Angliji. Verjetnost je majhna, ker bomo gradili na...

Od danes goriva spet dražja / 09:32, 28. junij

Sestra v ambulanti kliče bolnike: "GOLOB, Medved, Čuk, Tič, Volk ?" Eden od pacientov se oglasi: "Sestra, kdaj bomo pa ljudje prišli na vrst...

O izzivih, ki so pred nami / 09:26, 28. junij

Na koncu bo še TEŠ - 6 odlična naložba... Nemci so že pozabli na zeleni preboj in kurblajo termoelektrarne!Sicer pa, moja mama so djal, prih...

Participativni proračun ostaja / 18:42, 27. junij

Denar za nepotrebni radar pred Šlandrom je pa bil! Menim, da sta dva ležeča miličnika čisto dovolj in pa znak 30km/h na pravem mestu. Bi pa...

Participativni proračun ostaja / 08:42, 27. junij

Rajši cesto do doma starostnikov uredite. Sramota sredi Radovljice. Pa cesto do zbirnega centra Komanala Radovljica. Človeka mine, da bi odp...

Zaznamovali četrt stoletja veteranske organizacije / 19:34, 26. junij

Ah ja. Šurc in samostojna Slovenija. Dva pojma, ki strižeta za kar nekaj kilometrov.