Vrtec kot podaljšek doma

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Zanimivosti / torek, 15. januar 2019 / 10:14  

Štiri mame so v hiši v Britofu zasnovale vrtčevsko in šolsko skupino, v kateri otroke vzgajajo in poučujejo po principih pedagogike montessori.

Britof – Iz hiše, ki so jo poimenovale Kajžica, od lanskega poletja vsak dan odmeva razposajen otroški vrišč. Ada Šubic, Ajda Kristina Vučajnk, Marša Jović in Tjaša Rebolj namreč v njej vzgajajo in poučujejo tako svoje otroke kot otroke drugih staršev, saj so pridobile status varuhinj predšolskih otrok na domu. Spoznale so se na Inštitutu montessori v Ljubljani, kjer so bile prej zaposlene, saj so vse diplomirane pedagoginje montessori. Po principih omenjene pedagogike, ki je po njihovem prepričanju najboljša za razvoj otrok, so želele zagotoviti varstvo tudi lastnim otrokom. To jih je pripeljalo do hiše v Britofu, kjer zdaj skrbijo za dvanajst predšolskih otrok, oblikovale pa so tudi skupino šoloobveznih otrok, v kateri se poleg njihovih otrok prav tako po principih pedagogike montessori šolajo še trije drugi otroci.

Dolgoletni študij, strokovno usposabljanje, dragocene delovne izkušnje in veliko ljubezni so v Kajžici ustvarili okolje, ki otroke podpira v samostojnosti ter ohranja njihovo radovednost in strast do učenja, poudarjajo. »Velik poudarek namenjamo izkustvenemu učenju,« je ob tem poudarila Marša Jović, kar je bilo mogoče občutiti tudi ob našem obisku, saj se je skupina šoloobveznih otrok prav takrat pripeljala s smučanja. Lep dan so namesto v zaprtem prostoru preživeli v naravi in ga tako izkoristili za učenje na prostem z Ado Šubic, ki je tudi profesorica športne vzgoje. Okolje v hiši, v kateri v zgornjih nadstropjih Ada Šubic in Marša Jović z družinama tudi živita, so v celoti prilagodili otrokom in ga oblikovali po principih pedagogike montessori. »Otroci so svobodni v svojem gibanju ter pri delu v hiši in na velikem vrtu.« Hiša tako po besedah Marše Jović predstavlja podaljšek doma. »Naš cilj je bil, da se otroci v njej srečajo s podobnimi vrednotami, kot jih imajo doma, podobna je tudi prehrana, tako da prehod v to okolje pri njih ne povzroča negativnega stresa. V Kajžici se otroci počutijo varne, sprejete in ljubljene.« Velik poudarek namenjajo vzgoji, predvsem vljudnosti in spoštovanju, prav tako si prizadevajo za mediacijo konfliktov. »Zato smo želele majhne skupine otrok, saj je le tako to mogoče izpeljati v obliki, kot smo si jo zamislile.« Ker želijo, da bi se v takem okolju njihovi otroci tudi šolali, so oblikovale še šolsko skupino, v kateri je ta čas sedem otrok. Za potrebe šoloobveznih otrok so uredile učilnico v nekdanji garaži, ob tem pa poudarjajo: »Naša šola je svet okrog nas, in ne le naš prostor, omejen s štirimi stenami.« Šolski otroci si tudi sami kuhajo oziroma sodelujejo pri pripravi obrokov. Tako vrtčevski kot šolski otroci jedo samo rastlinsko hrano, pri čemer dan začnejo z močnim zajtrkom, običajno mlečnim, za kosilo si pripravijo krepke juhe in enolončnice, popoldanska malica pa je pravzaprav glavna jed, navadno so to rižote, testenine in podobno. Občasno spečejo še domače pecivo, slajeno z datlji ali koščkom črne čokolade.

Po besedah Marše Jović so se za ustanovitev Kajžice odločile, ker so si želele bolj zdravega ravnovesja med delovnikom in prostim časom. Kajžica jim omogoča, da kakovostno preživljajo čas z družino, obenem pa jim služba nudi obilo možnosti za ustvarjalno delo. Poleg varstva in poučevanja otrok v okviru Kajžice enkrat tedensko nudijo tudi urice montessori za predšolske in šolske otroke. Urice montessori za otroke, stare od treh do šestih let, bodo potekale ob torkih popoldne, in sicer bo uvodno srečanje 15. januarja. Šolski otroci pa se jim lahko pridružijo ob petkih popoldne. »Urice so namenjene šolarjem, ki bi radi raziskovali svet po filozofiji montessori v skupnosti drugih otrok, v kateri vsak prevzema svojo vlogo, v sobici z materiali, ki vsak nosi v sebi novo spoznanje na področju matematike, jezika ali kulture.« Pripravljajo še predavanja za starše in programe, v okviru katerih pedagogom montessori omogočijo, da si oddahnejo in si znova »napolnijo baterije«.