Veter odpihnil rekorde

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Rekreacija / torek, 31. oktober 2017 / 18:28  

Na Ljubljanskem maratonu je teklo več kot triindvajset tisoč tekačev iz skoraj šestdesetih držav. Želenega rekorda proge ni bilo, izkazali pa so se tudi Gorenjci, tako na otroških tekih kot na maratonu.

Ljubljana – Ljubljanske ulice so v soboto in nedeljo preplavili tekači, tisti vrhunski in rekreativni. Na Volkswagen 22. Ljubljanskem maratonu jih je na vseh razdaljah teklo 23.346 vseh starosti. Ljubljanski maraton je najbolj množičen tekaški dogodek pri nas.

Med šolami tretja OŠ Ivana Groharja

Tekaški del Ljubljanskega maratona se je začel v soboto, ko je teklo 7956 najmlajših, osnovnošolcev, srednješolcev in udeležencev Fun teka. Učenci od 1. do 5. razreda so tekli na promocijskem teku, ostali pa tudi za šolsko državno prvenstvo v uličnem teku, od 6. do 9. razreda na 1800 m, srednješolci pa na 3150 m. Vsako leto so med najboljšimi tudi Gorenjci. Letos je v ekipni razvrstitvi osnovnih šol tretje mesto osvojila OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke. Kar okrog petdeset jih je teklo. »Veliko nam pomeni, da smo med najboljšimi. Smo ponosni na naše učenke in učence. Kot ekipa, kot šola delujejo usklajeno, radi se udeležijo maratona, uživajo in to je bistvo. Potem pride pa tudi rezultat. Jesen je pri nas namenjena tekaškim pripravam. Imamo šolsko tekmovanje v krosu, potem medobčinsko tekmovanje, končamo pa z maratonom. Motivacija ni takšen problem. Udeležba na Ljubljanskem maratonu je že tradicija. To je kar pomemben dogodek za šolo, ki učencem veliko pomeni,« je pojasnil Jože Kordiš, učitelj športa na OŠ Ivana Groharja. Med učenci njihove šole sta dva stala na stopničkah, brata Knežević. Andrej je bil drugi med devetošolci, Matej pa tretji med osmošolci. Oba sta sicer nogometaša in trenirata v NK Škofja Loka. »Bilo je težko. Mislil sem, da bom s tempom lahko strl kasnejšega zmagovalca, a je bil v zaključku močnejši. Zadovoljen sem tudi z drugim mestom. Računal sem na uvrstitev med najboljšo deseterico. Uvrstitev brata, ki je lani zmagal, letos pa je bil tretji, mi je dala še dodatno motivacijo. Lani sem bil v tem času poškodovan, tako da v Ljubljani nisem mogel teči. Prvič sem tukaj na stopničkah in to mi veliko pomeni,« je bil vesel Andrej Knežević.

Prvič je bila na stopničkah tudi Lucija Medja z OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica, tretja med osmošolkami: »Proga je bila težka, na koncu pa sem zbrala vse moči, da sem osvojila tretje mesto. Zelo sem vesela. Treniram tek na smučeh, plezanje in atletiko, tako da je treninga veliko. Za zdaj mi vse še uspe usklajevati.« Iz gorenjskih osnovnih šol so se na stopničke uvrstili še Tjaša Mali (OŠ Franceta Prešerna Kranj), ki je bila druga med sedmošolkami, Mina Repe (OŠ Gorje), tretja med šestošolkami, Žan Šubic (OŠ Ivana Tavčarja) pa je bil drugi med šestošolci.

Polmaraton Šenčurjanu, maraton Kenijcu

Glavno dogajanje Ljubljanskega maratona je bilo v nedeljo. Najprej so se na startni črti zbrali tekači na deset kilometrov. Bilo jih je 6040. Prva sta bila v cilju Jan Kokalj in Maruša Mišmaš. Vrhunec je bil start teka na 21 in 42 km. Ob zvokih tolkaške skupine Strojmachine se je na progo podalo 9350 tekačev. Tik pred njimi so startali še paraplegiki. Organizatorji so si želeli rekorda proge, ki pa ga je odpihnil močan veter, prav tako kot tudi marsikateri osebni rekord.

Gledalci so na cilju najprej pozdravili Roka Puharja iz Šenčurja, zmagovalca polmaratona. Pretekel ga je v času 1:08:17. »Z rezultatom ne morem biti zadovoljen. Temperature za tek so bile odlične, žal pa se v takšnem vetru ni dalo doseči boljšega časa. V cilj sem prišel dokaj spočit. Skoraj do desetega kilometra sem tekel s Kenijci, potem sem ostal sam in v takem vetru je to še težje,« je v cilju povedal Rok Puhar, ki je letos v maratonu tekel na svetovnem prvenstvu. Zakaj se je v Ljubljani odločil za polmaraton, je pojasnil: »Da bi tekel maraton, nisem niti pomislil. Letos sem odtekel že dva maratona in med prvim in drugim je bilo premalo časa, tako da se je to poznalo tudi v Londonu. Potem je prišla še poškodba pa zdravstvene težave. Gledam naprej. Naslednje leto je evropsko prvenstvo. Normo imam, in če me bo zveza poslala tja, se bom pripravil za to tekmo. Do takrat pa se bom udeleževal tekem na 10 in 21 km.« Med ženskami je bila najhitrejša Madžarka Fruzsina Bakonyi (1:22,38). Najhitrejša Gorenjka je bila na skupno 5. mestu Neja Kršinar s Topola (1:24,48).

Kustec: Vetrovno kot na Barkovljanki

Med maratonci je šla zmaga v Kenijo. Pritekel si jo je Marius Kimutai, čas pa 2:08,33, kar je le 14 sekund slabše od rekorda proge. Slovenski maratonci so se potegovali za naslov državnega prvaka. Pri moških so bili v igri tudi trije Gorenjci: Domen Hafner, Gregor Kustec in Janez Mulej. Na koncu je bil najhitrejši Slovenec na skupno 11. mestu Mitja Krevs (2:32,25), Hafner je zaradi poškodbe odstopil, Kustec je bil tretji (2:36,54), Mulej pa četrti (2:39,21). Prehitel ju je Simon Navodnik (2:36,37). »To ni bilo lahkih 42 km, predvsem zaradi pogojev. Ritem je bilo treba prilagajati. Vmes je res zelo pihal veter in tempo je padel za trideset sekund na kilometer, tako da sem mislil, da sem na jadralski Barkovljanki, ne na teku. Bil sem zelo dobro pripravljen. Od 32. km sem imel nekaj težav s krči. Tempo sem nekoliko zmanjšal, da sem prišel v cilj. Zelo sem zadovoljen. Preveč utrujen nisem, a v zadnjih 10 km enostavno nisem mogel teči hitreje,« je bil zadovoljen in precej svež v cilju Škofjeločan Gregor Kustec. »Danes ni bil moj dan. Tudi takšni dnevi pridejo. To je izkušnja za naprej. Lani sem bil državni prvak, vmes sem bil poškodovan, a to ni izgovor. Treniral sem dobro, nimam si kaj očitati. Maraton ne da je kraljevska disciplina, je peklenska,« pa je povedal Janez Mulej z Blejske Dobrave.

Med ženskami je bila najhitrejša maratonka Etiopijka Wote Genemo (2:27,02). Državna prvakinja je Jasmina Pitamic Vojska (2:53,05) pred Petro Tratnik (2:59,13) in Evo Zorman (3:03,42).