
Vse pesmi na enem mestu
Zveza kulturnih organizacij Tržič je s sodelavci poskrbela za prvo knjižno izdajo vseh v rokopisu dostopnih del tržiškega ljudskega pesnika Vojteha Kurnika (1826–1886).
Tržič – Kot gnezdo ptič ljubim Tržič je naslov pesniške zbirke Vojteha Kurnika, ki so jo na nedeljski večer predstavili v pesnikovi rojstni hiši v Tržiču. Knjižno izdajo sta s študijo o pesniku in njegovem delu ter spremno besedo o Kurnikovi hiši dopolnila akad. prof. ddr. Marija Stanonik in dr. Bojan Knific, kustos v Tržiškem muzeju. Sodelavci pri projektu so bili še Jožica Koder, Boris Kuburič in David Ahačič. To knjigo naj bi vsak Tržičan prijel v roke s posebnim spoštovanjem, želijo snovalci, saj so prvič skupaj objavljene vse pesmi Vojteha Kurnika, več kot 120 jih je, ki so se ohranile v prepisu njegovega brata Fortunata. Ta je skrbno beležil Vojtehove objave, da bi jih obvaroval pozabe, njegov zvezek z urejenimi prepisi pesmi pa hranijo v Tržiškem muzeju.
Vojteh Kurnik je bil po poklicu kolar, po talentu pesnik in po odločitvi slovenski rodoljub. Želja po celoviti predstavitvi Vojteha Kurnika je tlela več let. Jožica Koder se spominja, da začetki knjige o Kurniku segajo na prelom novega tisočletja, na večer v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja, ko so gostili prof. ddr. Marijo Stanonik. Še v povezavi s Tržiškim muzejem je kmalu zatem padla ideja o znanstveni študiji Kurnikovega dela. Z veliko naklonjenostjo se je Stanonikova lotila pisanja monografije o Vojtehu Kurniku in jo leta 2011 objavila v delu knjige Literarjenje, kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi, zdaj pa je njeno študijsko raziskovanje njegovega življenja in dela našlo mesto tudi v pesniški zbirki Kot gnezdo ptič ljubim Tržič. Kurnikove pesmi vsebujejo raznoliko motiviko, njihova vsebina je odsev časa in razmer, v katerih je živel in ustvarjal. O njem so se pohvalno izrazili veliki možje slovenske literature: Fran Levstik, dr. Anton Slodnjak, dr. Jože Pogačnik. V njegovih pesmi je čutiti vpliv Vodnika, Prešerna in Jenka, njegov navdih za pesmi, kot so zajeti v poglavjih, so bili pokrajina, letni časi, etnološka motivika, cerkveno leto, življenjske šege, domoljubje, razvedrilo, zgodovina, poskočnice ... Ob prepisovanju pesmi, kot je razložil David Ahačič, so se nekoliko prilagodili sodobni slovenski govorici in pravopisu, kjer je to mogoče. Ponekod pa bo moral bralec vendarle še zaprositi za razlago katerega od starejših poznavalcev tržiškega narečja ali pokukati v Tržiški slovar. Jožica Koder je poudarila, bo s to knjigo slovenska kulturna zgodovina v svoji zavesti priznala Vojtehu Kurniku tisto mesto, ki mu gre. Prijatelji zvesti, kot ima naslov ena od pesmi, pa so se izkazali tudi igralci gledaliških ansamblov Mladinskega gledališča Tržič in Kulturnega društva Kruh Križe ter ljudske pevke Folklorne skupine Karavanke, ki so popestrili nedeljski večer.