Pravljice izpod Vršiča

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / sobota, 6. avgust 2016 / 11:35  

Ruski slikar in kipar Nikolaj Aleksandrovič Mašukov, ki živi v Ljubnem, je avtor rusko-slovenske knjige z naslovom Pravljice izpod Vršiča, ki je čudovit poetični poklon Ruski kapelici.

»Takrat se pri kapelici sliši cerkveno petje, otroci se igrajo in v zraku so Ljubezen, Vera in Spomin. Spomin in poduk za bodoče generacije, ki je prišel od zgoraj. To, da ljudje razumejo in čuvajo ta Spomin, je tisti resnični zaklad, ki je skrit v Ruski kapelici. Veš, najdražji kovanci zame so kranjskogorski kmetje, ki vzdržujejo, varujejo in čuvajo to kapelico ...« Te besede je v pravljici Zaklad položil v usta župnika Marka avtor Nikolaj Aleksandrovič Mašukov, ruski umetnik, slikar, kipar in tudi literat, ki je napisal in ilustriral dvojezično rusko-slovensko knjigo Pravljice izpod Vršiča (Skazki Vršiča). Mašukov (rojen leta 1956 v sibirski vasici Bik) od leta 1994 živi v Sloveniji, z ženo Mašo, prav tako slikarko, sta si čudovit dom ustvarila v bregu na obrobju vasi Ljubno. Za eno od številnih slikarskih razstav je že pred več kot desetletjem namesto kataloga napisal tudi pet poetičnih pravljic, ki jih je zdaj, ob stoletnici Ruske kapelice, nadgradil in združil v knjigo osmih pravljic z naslovom Pravljice izpod Vršiča. Knjigo je izdala Občina Kranjska Gora v nakladi 750 izvodov kot darilo ob obletnici kapelice, natisnili so jo v tiskarni Medium v Žirovnici, za prevod ruskega teksta v slovenščino pa je poskrbela avtorjeva hčerka Aleksandra Bersan.

Orkester pod snegom, O vršiškem krokarju in planinskem orlu, Vrbova piščal, Duhovi slovenskih gora, Srebrna postrv, Zaklad, Sledovi in Babilonski stolp so naslovi pravljic, ki so po besedah Nikolaja Mašukova nastajale počasi, v njih pa je na poetičen način skušal povedati zelo preproste stvari. Pravljice govorijo o nesmiselnosti vojn, o trpljenju ruskih vojnih ujetnikov, o grozljivem plazu, ki jih je zasul, in o melodiji neznanske žalosti, ki so jo igrale balalajke ... Govorijo pa tudi o dveh najmočnejših silah na svetu, ki sta po avtorjevem prepričanju ljubezen in čas. Sili, ki sta še mnogo mogočnejši od moči in oblasti ...

Nikolaj Mašukov zase sicer pravi, da je »totalni dezerter«. »A če bi bil vsak od nas dezerter, bi bil svet povsem drugačen, svet brez nesmiselnih vojn,« dodaja umetnik, ki se mu zdi grozljiva prevlada globalnega kapitala in korporacij nad interesi ljudi. Tisto, kar se mu zdi najdragocenejše pri ohranjanju spomina ob Ruski kapelici, pa je daleč od visoke politike in sklepanja poslov. Kot pravi, je srečanje ob kapelici zanj simbol druženja navadnih, miroljubnih ljudi obeh narodov; najdragocenejši pa so ljudje, domačini, ki so vsa ta leta skrbeli za kapelico in jo ohranjali.