Aleksander J. Potočnik, po izobrazbi arhitekt, v poklicu ilustrator in stripar, je ljubitelj zgodovine in poznavalec utrdb na Slovenskem. / Foto: Igor Kavčič

Današnji Kranj v srednjem veku in vesolju

Na zidu pred Mestno knjižnico Kranj je v juliju nastajala Pravljica o stolpu in palčku (k'r neki) v stripu. Da, za zidni strip gre, pod katerega se je podpisal ilustrator, stripar in pisec Aleksander J. Potočnik.

Kranj – Kam se je avtor podpisal? Najbrž nekam pod stolp, česar na prvi pogled ni videti. Pravzaprav se je Aleksander J. Potočnik na zid Mestne knjižnice Kranj podpisoval dobrih 14 dni, ko smo ga mimoidoči srečevali ob slikanju stripa. Sestavlja ga 21 slik, ki predstavljajo tri med seboj povezane zgodbe, pa čeprav se dogajajo v treh različnih obdobjih, naj bo zgodovinskih ali v prihodnosti. V zaključku, kot se za vsako zgodbo spodobi, sledi še epilog.

Stolp izgine za nekaj sto let

Preden so zgodbe o stolpu in palčku svoje mesto začele dobivati na zidu, so bile izrisane na papirju. »Za vse skupaj se imam zahvaliti dvema damama, svoji ženi Maji Blejec, ki je postavila tako dobro osebno spletno stran, da me je lani prek nje našla Zala Vidali, ki skrbi za razstavni program Layerjeve hiše, in me povabila za deset dni v rezidenco kot gostujočega ilustratorja. Kot gostu v Kranju se mi je zdelo prav, da se je moje delo v tistem času nanašalo na mesto samo. To, da sem iz ateljeja gledal na stolp Škrlovec, ki sem ga imel tako rekoč pred nosom, je bilo zame – zavzetega utrdboslovca – enako kot glavni dobitek na loteriji,« se spominja Aleksander J. Potočnik, ki si je ob stolpu za glavnega junaka v stripu izbral kranjskega palčka. Ta ukrade stolp in ga odnese domov, ker mu je tako zelo všeč.

»V nadaljevanju me je zanimala struktura starega dela mesta Kranj. Analiziral sem tloris mesta in ga naslikal kot letalonosilko z velikim pomolom in vesoljskimi ladjami okrog njega. Ta in še nekatere druge so bile ilustracije v tehniki akvarela, kakršne sem predstavil na razstavi v Kranju, kasneje pa tudi v Zagrebu in na Madžarskem,« nadaljuje ilustrator in dodaja, da se je kasneje izkazala možnost, da slike poveže v zaključeno celoto kot strip. Tako je krajo stolpa interpretiral na različne načine. Če palček stolp najprej ukrade, ker mu je všeč, v naslednji zgodbi ljudje iz prihodnosti z vesoljskimi ladjami 'nadmornicami' na vojaško učinkovit način po prejetju informacije o kraji stolp locirajo in v mestu brez večjih pretresov znova vzpostavijo red.

Da bi meščanom vendarle naredili uslugo, pa palček v tretji zgodbi stolp pravzaprav ukrade zato, da bi prebivalcem priskrbel orožje (v njem je bila nekoč orožarna) za boj proti nebesnim čudom, ki jih obletavajo. »Gre za tri različna časovna razdobja, pri čemer vlečem vzporednice z visoko civilizacijo in rimskim cesarstvom, po katerega razpadu smo marsikje spet začeli na začetku, v stripu torej v srednjem veku. Epilog zgodbe je pozitiven, saj škratov sorodnik Perkmandeljc ponudi srebrnike za odkup stolpa, ki tako še dandanašnji krasi Kranj.«

Kranjčani navdušeni nad stripom

Kot je povedal Aleksander J. Potočnik, je bilo risanje stripa na zid zanj povsem nova izkušnja. Meni, da so fantje, ki ustvarjajo tako imenovano ulično umetnost (street art), pravi mojstri. »Sam nisem grafitar, kot ilustrator sem vedno risal na vodoravnih površinah. Tudi tokrat nisem uporabljal sprejev, ampak barve, zato sem moral paziti, da ta ne steče. Kar nekaj dni sem porabil, da sem osvojil rutino.« Še preden so prišle na vrsto barve, je s pomočniki iz Layerjeve hiše – Timom, Blažem in Lenartom, ki so bili tudi njegovi praktični svetovalci pri zidni umetnosti – z računalnikom na zid projiciral skenirane slike stripa in z akrilnimi flomastri najprej zarisal linijske črte. »Vsak dan smo s projiciranjem začeli šele po tretji uri popoldan, ko je sonce zašlo za knjižnico – da smo sploh kaj videli. V večernih urah so nam na pomoč z elektriko priskočili tudi v sosednjem lokalu Carniola.« Ko je bil strip izrisan, je Aleksander začel z barvanjem. Palček je seveda oblečen v rdeče, nebesna modrina se je na vesoljskih ladjah posrebrila, vesolje je kakopak črno, kot izkušen ljubitelj utrdb pa tudi z barvo kamnov za stolp ni imel težav.

»Še posebno prijetna izkušnja so bili številni mimoidoči, ki so vsi po vrsti z odobravanjem in navdušenjem sprejemali mojo poslikavo. 'Le tako naprej! Od kod pa ste, da ste se lotili te zgodbe?' Ljudje so se mi približevali, metrepljali po ramah in hvalili moje risbe. Veliko jih je prihajalo vsak dan, da so spremljali moj napredek,« je bil nad pozitivnim odzivom Kranjčanov zadovoljen mojster stripa, zavedajoč se, da je odnos ljudi do poslikavanja zidov zelo relativen. Ali gre za vandale ali umetnike. »Navdušujoče pa je tudi to, da so mimo hodili tudi starši z otroki, ki so želeli, naj jim preberejo, kaj v stripu piše. Tujci so iz angleščine celo prevajali v nemščino, francoščino ...« Strip je namreč dvojezičen, poleg slovenščine v oblačkih ima tudi podnapise.

Arhitekt, ki raje ilustrira

Aleksander J. Potočnik se potem, ko je deset ustvarjalnih let preživel v preučevanju utrdb, zadnji čas spet intenzivno posveča ilustraciji in stripu. Po izobrazbi je sicer diplomirani arhitekt, a nikoli ni deloval v svojem poklicu. Največ se je ukvarjal z ilustracijo, karikaturo in stripom in pred leti tudi veliko objavljal. Med letoma 1989 in 1994 je živel v Melbournu, kjer je dokončal enoletni podiplomski študij animacije in se tako vrnil v domovino kot prvi formalno izobraženi slovenski animator. Preostanek devetdesetih je delal predvsem v reklamni industriji. Ilustriral je številna literarna in poljudnoznanstvena dela. Kot sam pravi, je do pomembnega preobrata na njegovi poklicni poti prišlo leta 1999, ko je risal turistični zemljevid občine Žiri in pri tem naletel na popolnoma pozabljen utrdbeni sistem – Rupnikovo linijo. Raziskovanje utrdb ga je povsem prevzelo, o Rupnikovi liniji in utrdbah na Slovenskem je napisal tudi več člankov in knjig, tako v slovenščini kot angleščini. Je tudi predsednik sekcije ilustratorjev v okviru Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.

Ustvarjalec mnogih znanj in talentov se veseli svoje vrnitve v strip in tudi priložnosti za 'skok vanj'. Z njim smo v sodelovanju z Layerjevo hišo in Mestno knjižnico Kranj pridobili tudi Kranjčani. Pravljica o palčku in kranjskem stolpu, ki je za nekaj stoletij izginil, zdaj pa ga spet imamo v vsej njegovi lepoti in novi namembnosti, je že na pogled, da ne rečem po vsebini, mnogo privlačnejša kot grafit, ki je bil na zidu pred njo. Upati gre le, da bo kranjska pravljica čim dlje ostala nedotaknjena, kot jo je naslikal Aleksander. Več, za podobne stripovske zgodbe primernih zidov po starih gorenjskih mestih, Škofji Loki, Radovljici …, ne manjka. Torej ...

Oddajte svoj komentar

Kranj 24°

pretežno jasno
vlažnost: 51 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

7/28

petek

9/28

sobota

13/29

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

RAZSTAVE / Jesenice, 20. maj 2022

Moderni mozaiki

PREDAVANJA / Gorenjska, 21. maj 2022

O Jaroslavu Seifertu

OBVESTILA / Šenčur, 23. maj 2022

Zbor članov Turističnega društva Šenčur

PRIREDITVE / Šenčur, 23. maj 2022

Dnevi medgeneracijskega sožitja v Ljubljani

IZLETI / Kranj, 26. maj 2022

Planinsko-pohodniški izlet Kavčič–Lipnik

IZLETI / Škofja Loka, 27. maj 2022

V Prekmurje

IZLETI / Kranj, 27. maj 2022

Z vlakom do Kopra, peš v Izolo

IZLETI / Kranj, 28. maj 2022

Na hrvaško Ivanščico

 

 
 

 

 
 
 

Poslanci izvolili predsednico / 08:41, 20. maj

Gospodarska rast 9,80 %
Inflacija 7%
Dvig cen osn. življ. potrebščin cca. 40%
Višje plače 0%
Evo, mamo mi to...

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 08:37, 20. maj

Odlično, a je še kej ostalo iz gnilega socijalizma, da nismo prodal?

Rekonstrukcija Železniške ulice / 23:19, 19. maj

Konec projekta bo verjetno oktobra. Samo letnica še ni znana. Kako obnavljajo ceste po Radovljici... to svet še ni videl. Po smrt poslat te izvajalce. To je noro.

Plinovod zapletel umestitev brvi / 08:04, 19. maj

Kako so dobili gradbeno dovoljenje brez PZI-ja mi ni jasno, če ne vedo, da je na trasi plinovod. Nekdo na upravni enoti je bil dobro podmazan.

Sprehajalka srečala medveda / 10:00, 18. maj

"Škod letos še ni bilo".....seveda ne, ker živina in drobnica še ni v planinah, največji vpliv na zmanjšanja škod pa je OPUSTITEV KMETOVANJA!

V skrbeh zaradi zveri / 21:47, 17. maj

Kaksen Avstrijski "lovec" se naj zmoti pa obišče Jezersko. Problem zveri rešen.

V skrbeh zaradi zveri / 15:45, 17. maj

Članek korektno povzema razpravo...sedaj bomo kmalu videli ali smo prebivalci podeželja svobodni ali ujetniki zveri in foteljskih naravo varstvenikov zalivanih z našim denarjem!