Jožef Švegel, najuspešnejši slovenski diplomat

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (38)

Pravijo, da si vsak biografijo napiše sam. Diplomat, gospodarstvenik in politik Jožef Schwegel, ki je priimek zapisoval tudi kot Švegel ali Žvegel, si jo je nedvomno pisal sam. Rodil se je 29. februarja 1836 v Zgornjih Gorjah. Čeprav je bil v mladosti narodnjak, mu Bleiweisov krog ni bil pri srcu in se je zato priključil nemškim ustavovercem ter postal celo njihov voditelj. Kljub temu si je v življenju »napisal« čudovito biografijo, ki ji bomo sledili po zapiskih deželnega glavarja Frana Šukljeta.

Po nekaj letih Alojzijevišča in gimnazije v Ljubljani se je poznejši mogotec vpisal na dunajsko orientalno akademijo. Od leta 1859 je bil v konzularni službi. Njegov bliskovit vzpon se je začel v Aleksandriji, kjer je bil v času otvoritve Sueškega prekopa avstrijski konzul. Takrat se je seznanil z Gyulo Andrássyjem, zunanjim ministrom dvojne monarhije. Hitro je postal ministrova desna roka. Čez nekaj let je bil Švegelj že prvi sekcijski načelnik v zunanjem ministrstvu, tajni svetnik, 'prevzvišenost', baron in vitez l. reda železne krone. Istočasno pa je bil že pri štiridesetih letih sila bogat mož. Odkod njegovo bogastvo? Preiskovali so nenavadno uspešne posle »njegove gorjanske ekscelence«, toda preiskava ni pripeljala nikamor.

Leta 1875 je Švegel skupaj s cesarjem Francem Jožefom odpotoval na obisk v Rusijo, leta 1878 pa se je udeležil berlinskega kongresa, kjer je odigral pomembno vlogo pri pridobitvi Bosne in Hercegovine za Franca Jožefa, to je za habsburško monarhijo ter pri priključitvi pirotskega in vranjskega okraja k Srbiji. Kot poslanec dunajskega državnega zbora se je zameril ministrskemu predsedniku Taaffeju, ki je poskrbel, da se je njegova diplomatska kariera končala že leta 1880, in sicer z izredno visoko pokojnino. Mnogi so menili, da je Švegla spor s Taaffejem stal ministrskega položaja. Seveda pa je prebrisani gospod znal takoj preskrbeti za bogato odškodnino. Postal je predsednik dunajske eskomptne banke in to ostal do smrti.

Kot vodja ustavovercev na Kranjskem je Švegelj iskal soglasje s svojimi narodnjaškimi somišljeniki. Svojo veliko navezanost na ožjo domovino je dokazal tudi s pomočjo popotresni Ljubljani, z zavzemanjem za gospodarske projekte na Kranjskem (z njegovim posredovanjem so zgradili dolenjsko, kamniško in tržiško železniško progo, po njegovi zaslugi pa tudi bohinjska proga ni šla čez Predel) in z velikim oporočnim volilom milijon zlatih kron za kulturne namene dežele Kranjske.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Vodicah se je 1. 3. 1850 rodil naravoslovec Josip Hubad. V letih 1894–1906 je bil ravnatelj gimnazije v Kranju. Napisal je Prirodopis za ljudske in meščanske.

V Kranju se je 1. 3. 1914 rodil gospodarstvenik Jože Osterman. Najbolj je znan po svojem delu v Elanu in kot pobudnik ustanovitve Alpskega letalskega centra v Lescah.

V Lipljah pri Kamniku se je 4. 3. 1895 rodil patolog Franc Hribar. Patologijo je v Sloveniji uveljavil kot osnovo klinične medicine in zanjo napisal prvi slovenski učbenik.

V Železnikih se je 5. 3. 1785 rodil teolog Jožef Dagarin. Kot skrbniku Prešernove literarne zapuščine mu pripisujejo odgovornost za uničenje rokopisov, pisem in svobodomiselnih knjig.

Oddajte svoj komentar

Kranj 6°

zmerno oblačno
vlažnost: 95 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

-2/14

petek

2/10

sobota

-1/13

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

PRIREDITVE / Jesenice,

Mladost mesta rdečega prahu

PRIREDITVE / Mojstrana,

Nepal – dežela himalajskih velikanov

PRIREDITVE / Medvode,

Evropski teden mladih

PRIREDITVE / Adergas,

Večer otroškega kamišibaja

OBVESTILA / Britof,

Blagoslov koles

OBVESTILA / Šenčur,

Spominska plošča Janezu Mlakarju

PRIREDITVE / Adergas,

Ljudske pesmi v evropskem prostoru

PRIREDITVE / Šenčur,

Umovadba

 

 
 

 

 
 
 

Subvencija tudi za e-kolesa / 08:17, 18. april

Glede na hitrost birokratov bodo subvencije verjetno pripravljene tik pred smučarsko sezono.

Za pravico do groba in spomina / 10:49, 16. april

Za 70% SLO populacije je to drugorazredna tema. Slovenci radi mečejo v brezna in jame kar jim je viška v kleti in okoli hiše. Takrat so bili...

Za pravico do groba in spomina / 19:13, 15. april

Cerkev in Dežman bodo še trdili, da so se domobranci borili za svobodno Jugoslavijo. Kaj pa če bi še pogledali koliko gorja so naredili sami...

Neznanka vstopila v odklenjeno stanovanje / 19:09, 15. april

Stari časi, ko si pustil odklenjena vhodna vrata v stanovanje in šel brez skrbi naokoli, so že zdavnaj minila. Ampak nekateri se teh navad ne morejo znebiti, potem je pa groza.

Če operater konča v stečaju / 19:07, 15. april

Sam se v ta predlog za stečaj ne vtikam, ker enostavno ne poznam dobro situacije. Me pa na splošno moti, v kolikor gre kdo v stečaj, podjetj...

Dela na Betinu predčasno končana / 09:47, 15. april

Skupni načrt, časovnica se mi pa za ta projekt, ki ni majhen, zdi precej čuden. Okoli Bleda bi morala biti obvoznica fertik, tko da bi sedaj...

Je bil gradbeni poseg na Veliki planini nezakonit / 09:01, 9. april

Skrajni čas je bil, da se je elektrificiralo tudi pastirsko naselje "Veliki stan", saj so inšpektorji neprestano kaznovali in grozili kmetom...