1. Veseli me, da se strinjate, da so ravnilca še vedno uporaben pripomoček, s katerim se lahko preprečuje ali vsaj omejuje napačno vstavljanje knjig na police. Zelo me tudi veseli, če se v tem letu še ni »izgubila« niti ena knjiga, da jo torej nihče od obiskovalcev MKK še ni tako »založil«, da je sedaj med pogrešanimi. V to sicer malce dvomim toda, če je tako, toliko bolje. Ravnilca pa bi vendarle lahko bila prosto dosegljiva, ne da bi za to bilo potrebno še posebej prositi informatorje, kajti njihova uporaba bi morala biti povsem samoumevna, kot že nekaj desetletij pred tem. (Če se jih v zadnjem letu zaradi njihove odsotnosti obiskovalci niso že povsem odvadili). Predlagam, da se obiskovalce vsekakor vnovič malce pouči, zakaj je njihova uporaba zaželena, ravnilca pa postavi na vsem dosegljiva mesta po vsej MKK.

 

2. Glede obvestil zasebnih podjetij v prostorih MKK bom zgolj ponovil, da prostori javnih ustanov, torej tudi MKK, ne bi smeli biti namenjeni oglaševanju storitev/izdelkov zasebnega kapitala, tovrstna »javno-zasebna-partnerstva« gredo namreč na dolgi rok praviloma vedno v škodo interesov »javnega« (Immanuel Wallerstein, Naomi Klein … itd). Če neka javna ustanova svojega »poslanstva« ne zmore v celoti izpolnjevati zgolj z javnimi sredstvi, potem je verjetno nekaj narobe ali z definicijo/obsegom omenjenega »poslanstva« ali pa s samim načinom financiranja. Zasebni kapital pa z veseljem vskoči povsod tja, kjer lahko s čim manjšimi vložki doseže čim večji krog ciljnih odjemalcev, za kar je MKK nadvse primerna tarča. Če torej javno dodeljena sredstva ne zadoščajo za normalno delovanje MKK, potem bi seveda vi kot njen direktor prvi morali javnost obvestiti o tem. Če pa gre v vašem primeru za to, da želite obiskovalcem MKK ponuditi »še nekaj več« in za to nujno potrebujete sredstva zasebnega kapitala, potem pa je to, vsaj po mojem mnenju, problematično kajti, javna knjižnica naj bi najprej izpolnjevala svoje osnovno »poslanstvo«. Javne institucije svojih obiskovalk in obiskovalcev že po definiciji ne bi smele nagovarjati kot potrošnike storitev zasebnega kapitala saj tja ne prihajajo kot potrošniki njihovih storitev pač pa kot potrošniki storitev javne institucije! (Predlagam, da zasebnemu kapitalu ponudite sodelovanje, v katerem bo podaril storitve/sredstva ne da bi mu za to dovolili, da prostore javne MKK zlorablja za svoje zasebne interese).

 

3. Z vašim mnenjem, da je sedaj, po ukinitvi »časopisnega oddelka« dostopnost do serijskih publikacij bistveno boljša, se nikakor ne strinjam. Naj ponovim: vsaj zame, verjamem pa, da tudi za mnoge nekdanje obiskovalce in obiskovalke knjižnice, je povsem nerazumljiva ukinitev nekdanjega »časopisnega oddelka«, ki je pred zaprtjem deloval v zgornjih prostorih tedanjega »študijskega oddelka«. Tu je bilo na enem mestu mogoče, s pomočjo marljivih bibliotekark, hitro dobiti najrazličnejše publikacije in članke, za več desetletij nazaj, ki s(m)o jih obiskovalci potrebovali predvsem za svoje študijske ali kakršnekoli druge (zlasti raziskovalne) namene. Sedaj, vsaj po mojem vedenju, v kranjski javni knjižnici ni mogoče na enem mestu dobiti denimo nekega izvoda/letnika časopisa, revije ali kake druge periodike iz denimo let 1988, 1967 in 1991 za denimo 5-6 različnih področij. Z ukinitvijo starega časopisnega oddelka se je ukinila ali vsaj zelo okrnila možnost spodobnega raziskovalnega dela s pomočjo starejših periodičnih publikacij, kar bi sodobna javna knjižnica vsekakor morala omogočati! To kar danes ponuja MKK v smislu raziskovalnega dela s pomočjo starejših tiskanih izdaj je neprimerljivo s tistim kar je desetletja pred tem ponujala ukinjena čitalnica! (Ali pa se motim in je mogoče, denimo v četrt ure, kot v prejšnjih desetletjih, na bralno mizo še vedno prejeti zahtevano periodiko iz vseh področij in arhiviranih letnikov?)

 

Nenavadno je, da se v tako obsežnem prostorju nove knjižnice ni našlo nekaj prostora za študijski/raziskovalni (in ne zgolj bralni) oddelek, ki ga je v preteklih desetletjih potrebovalo ogromno ljudi. V prejšnjem desetletju sem skorajda tedensko obiskoval ukinjeni časopisni oddelek in obisk je bil tedaj zagotovo veliko višji od tistega, ki ga omenjate. Sprašujem, pravzaprav pozivam vodstvo MKK, da vnovič pretehta ukinitev »časopisnega oddelka« in mu v najkrajšem času poišče ustrezen prostor. Zakaj ukinjati nekaj, kar je odlično delovalo desetletja in bi lahko tako delovalo še naprej?

 

Miro Samardžija